Urban Nežmah

Urban Nežmah
Rojstvo	19. maj 1843({{padleft:1843|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:19|2|0}}) Rogatec
Smrt	15. november 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (85 let) Ljubljana
Državljanstvo	Avstro-Ogrska  SHS
Poklic	religiozni pisec, duhovnik
Poznan po	misijonar in nabožni pisatelj

Urban Nežmah, slovenski rimskokatoliški duhovnik, ljudski misijonar in nabožni pisatelj, * 19. maj 1843, Rogatec, † 15. november 1928, Ljubljana.

Življenje in delo

Po končani gimnaziji je vstopil v misijonsko družbo sv. Vincencija Pavlelskega v Gradcu in v letih 1868−1872 študiral bogoslovje. Posvečen je bil 1871. V letih 1872–1873 je bil zaposlen v centralni misijonski hiši v Gradcu, 1873–1881 in 1905–1906 v misijonski hiši pri sv. Jožefu nad Celjem, vsa druga leta v misijonski hiši v Ljubljani. Po Sloveniji in med beneškimi Slovenci je imel nad 250 misijonov in stanovskih duhovnih vaj.

Pod svojim imenom je izdal Duhovne vaje za duhovnike (Ljubljana, 1916), anonimno pa: Nektera duhovna opravila (Lj., 1888), Eksercicije ali tridnevne duhovne vaje za pobožno kmečko ljudstvo po načrtu sv. Vincenca Pavlelskega (Lj., 1889), Sv. Vincencij Pavljanski. Po Maynardu in Galuri (Lj., 1891), Škapulir Marijinih 7 žalosti (Lj., 1898), Beli škapulir presvete Trojice (Lj., 1888), Sinji (višnjevi) škapulir brezmadežnega spočetja Device Marije.

Zunanje povezave

• Lukman Franc Ksaver. »Nežmah Urban«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.