Ur-nigin

Ur-nigin
𒌨𒆸
Ur-nigin; 𒌨𒆸
Governer Uruka;
Vladanje	okoli 2200 pr. n. št.
Naslednik	Ur-gigir
Rojstvo
Potomci	Ur-gigir
Vladarska rodbina	Četrta uruška dinastija

Uruk

Lega Uruka na zemljevidu sodobnega Iraka

Ur-nigin, Ur-nigina (𒌨𒆸, ur-niŋin)^[1] ali Ur-Nigar (𒌨𒉌𒃻, ur-ni-gar) je bil guverner (ensi) Uruka. Po Seznamu sumerskih kraljev je vladal v 22. stoletju pr. n. št.^[2]

Po Seznamu sumerskih kraljev je Ur-nigin uničil Akadsko cesarstvo, ki so ga pred tem verjetno že oslabili Guti, in ustanovil kratkoživo Četrto uruško dinastijo.^[2] Isti vir opisuje zmedo v propadajočem Akadskem cesarstvu po smrti kralja Šar-Kali-Šarija. Za njim je vladalo več kraljev, med njimi tudi Ur-nigin:^[3]

"Kdo je bil kralj? Kdo ni bil kralj? Irgigi, kralj; Nanum, kralj; Imi, kralj; Ilulu, kralj - vsi štirje skupaj so vladali samo tri leta. Dudu je vladal 21 let; Šu-Turul, Dudujev sin, je vladal 15 let. ... Agade je bil poražen in kraljevanje je prevzel Uruk. V Uruku je Ur-nigin vladal 7 let, Ur-gigir, njegov sin, je vladal 6 let. Kuda je vladal 6 let; Puzur-ili je vladal 5 let; Ur-Utu je vladal 6 let. Uruk so napadle z orožjem in uničile gutske horde."

— Seznam sumerskih kraljev^[4]

Ur-nigin je omenjen tudi v več zavetnih napisih njegovega sina Ur-gigirja.^[5] Eden od njih se glasi:

"Ur-gigir, generalni guverner boga Dumuzija, sin Ur-nigarja, mogočnega moža, kralja Uruka, in Ama-lagar, njegove matere, je za boginjo Ninšešegaro, njegovo gospo, v Patibiri zgradil tempelj Ešešegara."

— Ur-gigirjav napis^[6]

Četrto uruško dinastijo je dokončno uničila Gutska dinastija.^[2]^[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ "Sumerian Dictionary". oracc.iaas.upenn.edu.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 Leick, Gwendolyn (2009). Historical Dictionary of Mesopotamia. Scarecrow Press. str. 8. ISBN 978-0-8108-6324-8.
↑ Kriwaczek, Paul (2014). Babylon: Mesopotamia and the Birth of Civilization. Atlantic Books. str. 193. ISBN 978-1-78239-567-6.
↑ Forsythe, Gary (2018). Primary Sources for Ancient History: Volume I: The Ancient Near East and Greece. Dorrance Publishing. str. 6. ISBN 978-1-4809-5425-0.
↑ "CDLI-Found Texts". cdli.ucla.edu.
↑ "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
↑ Litke, Richard Lynn (1953). The Position of Uruk in Sumer and Akkad. University of California, Berkeley. str. 56.

Vladarski nazivi
Ur-nigin Četrta uruška dinastija
Predhodnik: Akadsko cesarstvo	Ensi Uruka 22. stoletje pr. n. št.	Naslednik: Ur-gigir

[1] "Sumerian Dictionary". oracc.iaas.upenn.edu.

[ref2-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 Leick, Gwendolyn (2009). Historical Dictionary of Mesopotamia. Scarecrow Press. str. 8. ISBN 978-0-8108-6324-8.

[3] Kriwaczek, Paul (2014). Babylon: Mesopotamia and the Birth of Civilization. Atlantic Books. str. 193. ISBN 978-1-78239-567-6.

[4] Forsythe, Gary (2018). Primary Sources for Ancient History: Volume I: The Ancient Near East and Greece. Dorrance Publishing. str. 6. ISBN 978-1-4809-5425-0.

[5] "CDLI-Found Texts". cdli.ucla.edu.

[6] "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.

[7] Litke, Richard Lynn (1953). The Position of Uruk in Sumer and Akkad. University of California, Berkeley. str. 56.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]