Ur-gigir

Ur-gigir
𒌨𒄑𒇀
Ur-gigir; 𒌨𒄑𒇀
Ensi Uruka;
Vladanje	okoli 2200 pr. n. št.
Predhodnik	Ur-nigin
Naslednik	Kuda
Rojstvo
Vladarska rodbina	Četrta uruška dinastija

Uruk

Uruk na zemljevidu sodobnega Iraka

Ur-gigir (klinopisno 𒌨𒄑𒇀, ur-{geš}gigir)^[1]^[2] je bil ensi (guverner) Uruka, ki je po Seznamu sumerskih kraljev živel v 22. stoletju pr. n. št.^[3]

Po Seznamu sumerskih kraljev je Ur-gigirjav oče Ur-nigin uničil Akadsko cesarstvo, ki so ga pred tem verjetno oslabili Gutijci, in ustanovil Četrto uruško dinastijo.^[3] Isti vir opisuje tudi zmedo v Akadskem cesarstvu po smrti Šar-Kali-Šarija in omenja vrsto kraljev, med njimi tudi Ur-gigirja:^[4]

"Kdo je bil kralj? Kdo ni bil kralj? Irgigi, kralj; Nanum, kralj; Imi, kralj; Ilulu, kralj - vsi štirje skupaj so vladali samo tri leta. Dudu je vladal 21 let; Šu-Turul, Dudujev sin, je vladal 15 let. ... Agade je bil poražen in kraljevanje je prevzel Uruk. V Uruku je Ur-nigin vladal 7 let, Ur-gigir, njegov sin, je vladal 6 let. Kuda je vladal 6 let; Puzur-ili je vladal 5 let; Ur-Utu je vladal 6 let. Uruk so napadle z orožjem in uničile gutske horde."

— Seznam sumerskih kraljev^[5]

Ur-gigir se pojavlja tudi v več svojih zavetnih napisih, v katerih omenja svojega očeta Ur-nigina.^[6] Eden od njih se bere:

"Ur-gigir, generalni guverner boga Dumuzija, sin Ur-nigarja, mogočnega moža, kralja Uruka, in Ama-lagar, njegove matere, je za boginjo Ninšešegaro, njegovo gospo, v Patibiri zgradil tempelj Ešešegara."

— Ur-gigirjav napis^[7]

Četrto uruško dinastijo je uničila Gutska dinastija.^[3]^[8]

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ "Sumerian Dictionary". oracc.iaas.upenn.edu.
↑ "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
↑ ^3,0 ^3,1 ^3,2 Leick, Gwendolyn (2009). Historical Dictionary of Mesopotamia. Scarecrow Press. str. 8. ISBN 978-0-8108-6324-8.
↑ Kriwaczek, Paul (2014). Babylon: Mesopotamia and the Birth of Civilization. Atlantic Books. str. 193. ISBN 978-1-78239-567-6.
↑ Forsythe, Gary (2018). Primary Sources for Ancient History: Volume I: The Ancient Near East and Greece. Dorrance Publishing. str. 6. ISBN 978-1-4809-5425-0.
↑ "CDLI-Found Texts". cdli.ucla.edu.
↑ "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
↑ Litke, Richard Lynn (1953). The Position of Uruk in Sumer and Akkad. University of California, Berkeley. str. 56.

Vladarski nazivi
Ur-gigir Četrta uruška dinastija
Predhodnik: Ur-nigin	Ensi Uruka 22. stoletje pr. n. št.	Naslednik: Kuda

[1] "Sumerian Dictionary". oracc.iaas.upenn.edu.

[2] "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.

[ref3-3] 3,0 ^3,1 ^3,2 Leick, Gwendolyn (2009). Historical Dictionary of Mesopotamia. Scarecrow Press. str. 8. ISBN 978-0-8108-6324-8.

[4] Kriwaczek, Paul (2014). Babylon: Mesopotamia and the Birth of Civilization. Atlantic Books. str. 193. ISBN 978-1-78239-567-6.

[5] Forsythe, Gary (2018). Primary Sources for Ancient History: Volume I: The Ancient Near East and Greece. Dorrance Publishing. str. 6. ISBN 978-1-4809-5425-0.

[6] "CDLI-Found Texts". cdli.ucla.edu.

[7] "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.

[8] Litke, Richard Lynn (1953). The Position of Uruk in Sumer and Akkad. University of California, Berkeley. str. 56.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]