Uporabnik:Tadeus umetnost/Tadej Žugman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

(Tadej Žugman) je bil rojen v Ljubljani. Po maturi na Gimnaziji Moste, je študiral na Fakulteti za arhitekturo in diplomiral pri mentorju prof. dr. Petru Fistru. Avtor se je navduševal nad slikarstvom že v gimnazijskih letih in se že v mladosti učil pri slikarju in fotografu Ludviku Palki. Čeprav je študiral arhitekturo, je ostal zvest slikarstvu. Pravzaprav je preko študija arhitekture izmojstril svoje slikarske in risarske sposobnosti, kar se še posebej odraža pri skrbno izdelanih detajlih. Od leta 2012 se posveča izključno umetniškem upodabljanju.

Umetnostne kritike:

»S portreti Tadeja Žugmana sem se seznanil na več razstavah in bil vedno znova navdušen nad sintezo likovne spretnosti in sposobnosti slikarja, da njegovi portreti ne le izžarevajo osebnost portretirancev temveč s subtilnimi svetlobnimi niansiranji nadgrajujejo sliko v avtorsko suverena likovna dela. Spreten v detajlih, suveren v različnih tehnikah in izviren v likovnih rešitvah ter eden redkih prepoznavnih portretistov v slovenskem prostoru.«  (Lado Jakša)

»Slikarski portreti Tadeja Žugmana niso samo misticistični izdelki najvišjih slikarskih postulatov, marveč tudi psihološki krokiji osebnosti upodobljencev. Osnova njegovih likovnih del sloni na trdni risbi, katera je spočeta v velikem risarskem talentu, ki je kompozicijske dopolnitve prejel še na fakulteti za arhitekturo, katero je absorviral v Ljubljani.« (Lojze Adamlje)

»Za upodobitve je Žugman izbral posebno obliko nadrealizma in to v vseh možnih tehnikah od risb do slik v olju, pastelih itd. Pri njegovih upodobitvah ni pomemben skoraj fotografski realizem, ampak zlasti izjemno poglobljene dopolnitve tistih detajlov, ki omogočajo predstavitve upodobljenčevih duhovnih posebnosti ali celo želja. Tako je Žugman razvil skoraj neverjetno sposobnost svoje slikarske ali risarske tehnike, ki jo danes obvladajo ali poznajo le malokateri slikarji.« (dr. Peter Fister)

»Žugmanova poteza je virtuozna, elegantna modeli pa zaznamovani s prefinjenim senčenjem, kar spominja na neoklasicistične mojstre in je blizu plemeniti fotografiji, marsikatera motivika je povzeta po fotografski predlogi. Figurativne upodobitve imajo razpršeno osvetlitev, ki ni dramatična, zato pridejo do izraza detajli obraza in telesa ter specifična duhovna izraznost ki sije iz upodobitve oči, ustnic in ostalih detajlov portretiranca.«(Stane Jagodič)

»Portretiranje je eden najbolj priljubljenih in tudi najstarejših načinov opisovanja človekove pojavnosti, tako zunanje kot notranje. Na dolgi poti zgodovine se je spreminjal njegov namen, pomen in likovno-vizualni način interpretiranja. Največjo

spremembo v mišljenju in ustvarjanju pa je prinesla digitalna doba, a umetniški portret še vedno ostaja brezčasen in nadvse cenjen. Draž upodobitve določene osebnosti, soočanje z zunanjimi posebnostmi in z notranjo enigmo individualnega organizma arhitekta in slikarja Tadeja Žugmana vedno znova

vabi k uresničevanju ene najtežjih slikarskih nalog. Portretiranje, kateremu se posveča z vso predanostjo, je njegova paradna disciplina. Rezultati dolgotrajnega, študijsko poglobljenega, perfekcionistično izvedenega, barvno žlahtnega in oblikovno

dovršenega ustvarjanja njegova dela umeščajo v fotorealistične in celo hiperrealistične okvire. Ob nazornosti in bogastvu nformacij pa slikar s portreti sega onkraj videnega in izrečenega. Odpira pogled v dušo, a ne le portretiranca. Ta namreč preko očesnega stika vzpostavlja odnos z gledalcem in na samosvoj način nagovarja prav vsakega posebej. Tako Žugman ne ustvarja zgolj umetnosti upodobitve, ampak umetnost zavedanja, sebe in svojega bližnjega. Portretu dodaja novo, dodatno vrednost in presežno dimenzijo.

Z odličnim risarskim znanjem stopa v proces snovanja svojega portretnega izbranca, tako otrok kot odraslih oseb. V risbi s svinčnikom ali pastelno kredo ustvarja karakterno raznolike sledi; od aktivnih linij, ki so oblikotvorne, do medialnih ali

razmejitvenih in pasivnih, s katerimi oblikuje ploskve. Tako dosega »plastiko« obraza in telesa. Preko fizičnih danosti pa predstavlja čustveno izraznost in podaja psihološko analizo stanj. Vedno se zaustavlja pri upodobitvi rok, pri njihovi drži in

gestikulaciji, saj so te, poleg oči in ustnic, identifikacijsko najbolj pomemben segment človekove pojavnosti.

Preko risbe prestopa v svet slikarsko jasnega uresničevanja v tehniki olja na platnu. Disciplinirani in prefinjeni nanosi barve, plastenja in mehki barvni prehodi mu omogočajo izvrstno modelacijo obrazov in teles. Avtor ustvarja nazorne, impozantne, reprezentativne, na likovno prepričljiv način podane dvojnike. Posebno skrb posveča umestitvi portretiranca v prostor, ki s svojo zgovornostjo dodatno pojasnjuje zgodbo

figure. Nadvse pomembna mu je tudi svetloba, ki vstopa v ambient in s svojo oživljajočo močjo dodatno prebuja človekov obraz in krepi njegov izraz. Pri tem sledi veščinam in spoznanjem starih mojstrov.

Tadej Žugman senzibilno, dovršeno in avtorsko pristno opisuje ter s subtilno miselno percepcijo izraža. Tako ustvarja likovne presežke, ki so vselej aktualni. S svojim umetniškim delovanjem pomembno prispeva k portretistiki in krepi njeno prisotnost na sodobni likovni sceni.« (Anamarija Stibilj Šajn)

Tadej Žugman je dober poznavalec tako človeške kot živalske anatomije. Blizu so mu tudi pokrajine.

Razstavlja v domačem in mednarodnem (Avstrija, Italija, Belgija, …) okolju.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]