Uporabnik:SpeVer1/peskovnik

To je peskovnik uporabnika SpeVer1. Uporabnikov peskovnik je podstran uporabnikove strani. Služi testiranju in razvijanju strani in ni enciklopedični članek. Ustvari ali uredi svoj lastni peskovnik tukaj (primeren za testiranje z VisualEditorjem). Drugi peskovniki: Glavni peskovnik | Peskovnik v vadnici 1, 2, 3, 4, 5 | Peskovnik za predloge

ANTISTEN

Antisten( grško: Ἀντισθένης ; * okoli. 446 pr.n.št., † okoli 365 pr.n.št.) grški filozof in začetnik cinične filozofije.

---

ŽIVLJENJE

Antisten je bil grški filozof, sin Antistena in Tračanke. Bil je nezakonski otrok, zato ni veljal za atenskega prebivalca. Rodil se je v bogato družino. Točen datum njegovega rojstva ni znan, a strokovnjaki ocenjujejo, da se je rodil nekje med letoma 445 in 446 pr.n.št. Sprva je bil učenec Gorgiasa, od kogar se je naučil govorništva, kasneje pa ga je poučeval Sokrat. Prevzel in izpopolnil je etiko Sokratovega poučevanja in zagovarjanja estetskega življenja v skladu z vrlino. Velja za ustanovitelja cinične filozofije. Kasneje je učil na gimnaziji, kjer so se šolali Atenci, katerih matere so bile tuje narodnosti. Umrl je v Atenah leta 365 pr.n.št., ko je moral biti star okoli 80 let.

---

USTVARJANJE

Njegov najljubši stil so bili dialogi, torej pogovori med dvema osebama. Ti dialogi so bili ognjeviti napadi na njegove sodobnike– Gorgiasa in Platona. Njegov stil je bil jasen in eleganten ter poln sarkazma. Postavil je tudi načela cinizma, ki predstavljajo osrednje stališče njegovega razmišljanja.

OSNOVNA ANTISTENOVA NAČELA

1. Vrline se da naučiti.

2. Samo vrli ljudje so veličastni.

3. Vrlina so dejanja in delovanja, ki ne zahtevajo ogromno besednega zaklada.

4. Pameten človek je samozadosten.

5. Imeti slab ugled je nekaj dobrega in je podobno telesni stiski.

6. Zakoni o vrlini so tisti, ki odločajo kdo je pameten in ne zakoni, ki so postavljeni s strani polisa.

7. Pameten človek se bo poročil z namenom, da bi imel otroke z najboljšo žensko.

8. Pameten človek ve, kdo je vreden ljubezni, zato mu jo izražati ni pod častjo.

Filozofske ideje, ki jih je razvil, so imele svoje korenine v nasprotjih in krivicah, ki so bile zakoreninjene v družbi. Želel je zgraditi nove osnove za ideje, ki bi služile kot vodilno načelo proti srečnejšemu in bolj premišljenemu načinu življenja. Antisten je verjel, da je sreča odvisna od moralne čistosti, in, da se da te vrline privzgojiti skozi učenje.

ANTISTENOVO POUČEVANJE

Pri poučevanju ljudi o tem, kako biti vrli, je Antisten ločil dve kategoriji predmetov:

1. Zunanje dobrine, sprejemanje takih elementov kot zasebno lastnino, čutni užitki, in druga razkošja

2. notranje dobrine, vključno z resnico in znanjem duše.

Zagovarjal je samoobvladovanje v skušnjavi uživanja "zunanjih dobrin" , kot je na primer denar. Spodbujal je svoje učence, da sprejmejo breme fizične in psihične bolečine, ki spremlja dušino iskanje notranjega bogastva. Da bi dramatiziral svojo metodo učenja, je Antisten po zgledu mita o Herkulesu, stal na platformi idej in prepričanj in »lajal« proti neumnostim in krivicam družbe.

---

CINIČNA FILOZOFIJA

Med Sokratovimi sledilci je bil tudi filozof Antisten. Skupaj s še nekaterimi drugimi filozofi je Sokratov temeljni nauk razvil korak dalje, s tem ko je govoril, da je vrlina edino dobro. Po njihovem mišljenju je prizadevanje za užitki oblika zla. Postali so skrajno antisocialni in do soljudi izražali veliko zaničevanje. Znani so postali kot kiniki. Njihovo ime verjetno izvira iz grške besede (kynikós), ki je opisovala njihovo čemerno in ošabno vedenje in pomeni »pasji«. Vplivnega kinika Antistena so tako atenski prebivalci poimenovali »preprosti pes« ali »naravni pes« ali preprosto »pes«. Cinična šola je poudarjala disciplino odrekanja, ki je vključevala zavračanje razkošja, socialnega statusa, pridobitve bogastva in nepomembnih materialnih dobrin. Antisten je bil tudi verjetni »učitelj« najbolj znanega kinika Diogena (404 pr.n.št. –323pr.n.št.).

---

IDEJE, MISLI

• Kraljevsko je delati dobro, ko o sebi slišiš slabo.

• Raje bi izgubil pamet kot izkusil užitek.

• Modrost je najbolj trdna vrlina, ki ni nikoli prevarana ali krhka. Obrambni zidovi morajo biti prilagojeni našemu razmišljanju.

• Bolje se je bojevati z dobro manjšino proti vsem zlobnim, kot z vsemi zlobnimi proti dobri manjšini.

• Pametnim ljudem ni nič čudno in nič odmaknjeno.

• Vrli ljudje si zaslužijo biti ljubljeni.

• Dobri ljudje so prijatelji.

• Vsak si mora pripraviti trdnjavo, v kateri se nahajajo nepredvidljiva razmišljanja.

• Raziskovanje pomena besed je začetek učenja.

• Bolje je biti jezen kot čutiti zadovoljstvo.

• Bolje se je pomešati med množico kot med laskače; v enem primeru si mrtev, v drugem pa ostaneš živ.

• Države so pogubljene, ko so nemočne pri ločevanju dobrih ljudi od slabih.

• Tako kot rja razje železo, so nevoščljivi iztrošeni od svojega poželenja.

• Nekoč, ko so mu ploskali pokvarjenci, je rekel: » Grozno me je strah, da sem naredil nekaj, kar ni prav.«

• Ko je bil vprašan učenje česa je najpomembnejše, je odgovoril: » Kako se znebiti tega, da moraš nekaj pozabiti.«

• Bodi pozoren na tvoje sovražnike, kajti oni so tisti, ki bodo prvi odkrili tvoje napake.

• Bogastvo in revščina se ne nahajata v osebni lastnini, ampak v duši.

• Prijatelji z ugledom, pripravljen sem vam razstaviti svojo bogastvo: naj pride en, naj pridete vsi; in kdorkoli bi rad imel delež, je dobrodošel, da pride po bogastvo, ki leži v moji duši.

---

DELA

Napisal je 10 glavnih del oziroma zgodb. Nekatere so danes le fragmenti. Znana dela:

1. HERACLES- o slavnem grškem junaku in njegovih dobrih dejanjih za človeštvo

2. CYRIS- o ciprski starešini kot dober primer vladarja

3. ALCIBIADES- obtoževanje egocentrične strasti

4. ARCHELAUS- obtoževanje tiranije

5. POLLITICUS - kako bi morala demokracija podeliti enake pravice/dovoljenja

---

VIRI

Antisthenes. [internet]. [citirano 31.10.2015]. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Antisthenes

Antisthenes. [internet]. [citirano 31.10.2015]. Dostopno na: http://www.iep.utm.edu/antisthe/

Antisthenes. [internet]. [citirano 31.10.2015]. Dostopno na: http://www.britannica.com/biography/Antisthenes

Antisten grški filozof. [internet]. [citirano 23.11.2015]. Dostopno na: http://wol.jw.org/sl/wol/d/r64/lp-sv/2000525

Antisten grški filozof. [internet]. [citirano 23.11.2015]. Dostopno na: http://www.zrss.si/projektiess/gradiva/pkp/PKP_Filozofija.pdf

Antisthenes works. [internet]. [citirano 23.11.2015]. Dostopno na: http://www.ancient.eu/Antisthenes_of_Athens/

Antisthenes works. [internet]. [citirano 23.11.2015]. Dostopno na: http://www.newworldencyclopedia.org/entry/Antisthenes

Antisthenes works. [internet]. [citirano 23.11.2015]. Dostopno na: https://en.wikiquote.org/wiki/Antisthenes

Antisthenes works. [internet]. [citirano 23.11.2015]. Dostopno na: https://prezi.com/uhvuz7rx5p9f/antisthenes/

Cinična filozofija antisten. [internet]. [citirano 23.11.2015]. Dostopno na: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_rudolf-matej.pdf

Cinična filozofija antisten. [internet]. [citirano 23.11.2015].Dostopno na: http://mudremisli.net/grcki-filozofi-citati-misli-izreke-poslovice/

Vorlander, 1, s.80; Reale,1, s.317-327