Uporabnik:SloStyria/peskovnik

Vukovski dvor (Willkommhof) – dvorec in posestvo na severni strani akumulacijskega jezera Pernica, ob cesti Pesniški Dvor – Jakobski Dol, občina Pesnica.

Pritlična, delno podkletena stavba z mansardno streho je nekdanji dvorec iz 16. stol., ki je bil v 18. stol. spremenjen v hišo večjega posestva. Na vhodnem portalu je letnica 1739, na kletnem portalu v notranjščini 1550. Podolgovata, pravokotna, visokopritlična, delno podkletena 3 x 7 osna stavba. V rizalitu je poudarjena s tremi mansardnimi okni. Tu je vrh zidanega stopniščnega dostopa kamniten baročen portal z letnico 1739 v temenskem ščitcu. Okna imajo navadne maltaste okvire in so zaprta s kovanimi mrežami. Na zahodni strani ima stavba baročen, na treh parih zidanih stolpov sloneč prizidek, ki ima v odprtem podhodu oproge in češke kape. Skozi portal na prednji fasadi vstopimo v prostorno vhodno vežo, opremljeno z banjastim križnim obokom, ki je nekdaj zavzemal širino treh okenskih osi, a je zdaj precej prezidana. Drugod so stropi ravni, ohranjenih pa je še nekaj baročnih vratnic. Skozi podhod v zahodnem prizidku pridemo v klet, v katero drže preprosta vrata. Klet je vsa obokana – oboki so banjasti, prvi med njimi ima grebene. Eden od kletnih portalov je iz peščenjaka, polkrožno sklenjen, z na ajdovo zrno posnetimi robovi. Na vrhu ima letnico 1550. Prvotna, v 16. stoletju pozidana stavba, je bila za dve okenski osi krajša. Obsegala je zahodni del današnje graščine – tu so na zunanjščini vidni šivani vogali iz peščenjaka. V baroku so stavbo podaljšali proti vzhodu, modernizirali so okna in prislonili k njej na slopih sloneči prizidek. V tem delu je zidava opečna.

Danes je dvorec v zelo slabem stanju in ni več primeren za bivanje.

Del posestva je v 18. stoletju prešel pod jezuite, ko je takratni lastnik Ignac Franc Reiter stopil v njihov red. Od leta 1794 je bilo posestvo v lasti družine Višner. V letih 1855 -1895 je dvorec dom v Gradcu rojenega akademskega slikarja Ferdinanda Maliča (1820 – 1900), ki na mnogih slikah upodobi notranjost dvorca in njegovo okolico. Pred prvo svetovno vojno je lastnik Vukovskega dvora Edmund Olschofsky, ki se uspešno ukvarja z vzrejo in prodajo plemenskih svinj. 27. junija 1902 v jutranjih urah na posestvu pristane balon, ki je večer prej poletel z Dunaja z balonarjem Herbertom Silbererjem (kasnejšim psihoanalitikom iz kroga Sigmunda Freuda) in grofomom Heinrichom Thunom. Herbert Silberer polet opiše v svoji knjigi “Štiritisoč kilometrov v balonu” (Viertausend Kilometer im Ballon, Leipzig, 1903). Septembra 1907 dvorec zajame večji požar, a gasilcem uspe požar pogasiti. Pred drugo svetovno vojno postane lastnik posestva Erik Suppanz, eden izmed treh sinov izredno uspešnega in bogatega veletrgovca z deželnimi pridelki in kolonialnim blagom, župana Pristave pri Mestinju Edvarda Suppanza, zaradi trgovine z jajci med ljudmi znanega tudi kot "jajčni kralj". Po drugi svetovni vojni so povojne oblasti premoženje Suppanzem zaplenile. Leta 1995 je bilo posestvo Elizabeti Suppanz, vdovi Erika Suppanza v denacionalizaciji vrnjeno. Zadnji stanovalci so dvorec zapustili leta 2009.

Viri:

Ivan Stopar: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, območje Maribora in Ptuja (Ljubljana, 1990), str. 140.

Herbert Silberer: Viertausend Kilometer im Ballon (Leipzig, 1903), str. 85-89.

Matjaž Partlič: Pozabljena – slikar Ferdinand Malič in Vukovski dvor (Večer v soboto, 5. november 2016), str. 22-25.