Uporabnik:ModriDirkac/Wolfgang Amadeus Mozart
Wolfgang Amadeus Mozart [a] [b] (27. januar 1756 – 5. december 1791) je bil ploden in vpliven skladatelj klasičnega obdobja . Kljub kratkemu življenju je rezultat njegovega hitrega tempa skladanja glasbe več kot 800 del tako rekoč vseh žanrov njegovega časa. Mnoge od teh skladb so priznane kot vrhunci simfoničnega, koncertantnega, komornega, opernega in zborovskega repertoarja. Mozart na splošno velja za enega največjih skladateljev v zgodovini zahodne glasbe, [1] njegovo glasbo občudujejo zaradi "melodične lepote, formalne elegance ter bogastva harmonije in teksture". [2]
Mozart, rojen v Salzburgu, takrat v Svetem rimskem cesarstvu in trenutno v Avstriji, je že od svojega najzgodnejšega otroštva kazal neverjetne sposobnosti. Ko je pri petih letih že obvladal igranje klaviatur in violine, je takrat tudi skladal in nastopal pred evropskimi plemiči. Oče ga je peljal na veliko turnejo po Evropi in nato trikrat v Italijo . Pri 17 letih je bil glasbenik na salzburškem dvoru, vendar je postajal nemiren in je potoval v iskanju boljšega položaja.
Med obiskom Dunaja leta 1781 je bil Mozart odpuščen s položaja v Salzburgu. Ostal je na Dunaju, kjer je dosegel slavo, a malo finančne varnosti. V zadnjih letih bivanja na Dunaju je zložil precejšen del svojih najbolj znanih simfonij, koncertov in oper . Skladba Requiem je bil večinoma nedokončan do njegove zgodnje smrti pri 35 letih; okoliščine smrti so zaradi njegove mladosti delno negotove in pogosto predmet ugibanj ter kovanja različniih zgodb..
Vpliv[uredi | uredi kodo]
Njegov najbolj znan učenec, ki ga je družina Mozarti kot otroka za dve leti vzela v svoj dunajski dom, je bil verjetno Johann Nepomuk Hummel, prehodna osebnost med klasično glasbo in romantiko. [3] Bolj pomemben je vpliv Mozarta na skladatelje kasnejših generacij. Vse od skoka njegovega ugleda po njegovi smrti je bilo preučevanje njegovih partitur standardni del usposabljanja klasičnih glasbenikov. [4]
Ludwig van Beethoven, od Mozarta mlajši petnajst let, je bil pod močnim vplivom njegovega dela, s katerim se je seznanil že kot najstnik. [5] Domneva se, da je izvajal Mozartove opere med igranjem v dvornem orkestru v Bonnu [6] in leta 1787 odpotoval na Dunaj v upanju, da bo študiral pri svojem vzorniku. Nekatera Beethovnova dela izkazujejo očitne povezave s primerljivimi Mozartovmi deli, pisal pa je tudi kadence ( WoO 58) na Mozartov klavirski koncert v d-molu K.<span typeof="mw:Entity" id="mwAzg"> </span>466 . [7] [c]
Skladatelji so se poklonili Mozartu s pisanjem sklopov variacij na njegove teme. Beethoven je napisal štiri takšne sklope (op. 66, WoO 28, WoO 40, WoO 46). [8] Drugi vključujejo Uvod in variacije na Mozartovo temo Fernanda Sora (1821), Variacije na temo iz Mozartove opere Čarobna piščal Mihaila Glinke (1822), Variacije Frédérica Chopina na "Là ci darem la" mano« iz Don Giovannija (1827) in Variacije in fuga Maxa Regerja na Mozartovo temo (1914), ki temelji na temi variacije v klavirski sonati K.<span typeof="mw:Entity" id="mwA1E"> </span>331 . [9] Pjotr Iljič Čajkovski, ki je prav tako častil Mozarta, je kot poklon njemu napisal svojo Orkestrsko suito št. 4 v G, Mozartiana (1887). [[Kategorija:Nemški rimokatoličani]] [[Kategorija:Nemški pianisti]] [[Kategorija:Nemški operni skladatelji]] [[Kategorija:Avstrijski rimokatoličani]] [[Kategorija:Avstrijski operni skladatelji]] [[Kategorija:Avstrijski prostozidarji]] [[Kategorija:Klasični skladatelji v 18. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 1791]] [[Kategorija:Rojeni leta 1756]] [[Kategorija:Wolfgang Amadeus Mozart]] [[Kategorija:CS1: julijansko-gregorijanska negotovost]] [[Kategorija:Viri CS1 v nemščini (de)]] [[Kategorija:Strani s povezavami na vsebino dostopno izključno z naročnino]] [[Kategorija:Članki z mikroformatom hAudio]]
Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}} ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).
- ↑ Buch 2017, "Introduction".
- ↑ Eisen & Sadie 2001.
- ↑ Solomon 1995, str. 574.
- ↑ See, for example: Temperley, Nicholas (Oktober 1961). »Mozart's Influence on English Music«. Music & Letters. 42: 307–318. doi:10.1093/ml/42.4.307. JSTOR 732768.
- ↑ Jahn, Otto; Townsend, Pauline D.; Grove, George (1882). Life of Mozart. London, Novello, Ewer & Co.
- ↑ Raptus Association for Music Appreciation.
- ↑ Churgin 1987, str. 457–458.
- ↑ Churgin 1987, str. 458.
- ↑ March, Greenfield & Layton 2005.