Uporabnik:Marjan Tomki SI/Vprašanja in odgovori/začetniki

Začetnik Kaj mi je prišlo prav, kaj sem pogrešal, kaj bi bilo dobro... Sem sem pa zataknil (in sem prenesel) ostale povezave z navodili ipd., katerih vsebino sem najprej preizkušal ali nameraval preizkušati v peskovniku.

Pogrešal

Navajanje virov

Priročno

• Wikipedija:Navajanje virov je napisana tako, kot sem rabil (in rabim pogosto kot priročnik za preverjanje, če se spomnim prav), a mi povezava na tole (slovenska - angleška je takoj v začetku) do danes (20210319) nekako ni padla v oči, čeprav sem bral tutorial itn.

Pomembno

Pojasnila so često napisana tako, da so nedvoumna znalcu, ne pa še jasna začetniku. Potrebno bo iti čez to, ko bom znal, s spominom in zavestjo o tem, česa še ne razume večina začetnikov, znalcem se pa zdi samoumevo.

• Sklic: ima različne - nezdružljive - pomene (povezava-link, WP zanesljiv vir za preverjanje, v splošnem vir kjer si pač našel (npr SURS: uporaba podatkov dovoljena z navedbo vira). Za jasnost in nedvoumnost bodisi potrebni različni izrazi, bodisi poudarjena opredelitev pomena za ta kontekst (navajanja za preverljivost v WP)

Medjezikovne povezave

• Wikidata razčiščenje, kako deluje (dovolj natančno, da omogoča troubleshooting)
• Wikipedija:Medjezikovne povezave - jaz sem pričakoval da bo zajelo medprojektne povezave (recimo wiktionary za etimologijo ipd.), pa se nanaša zlasti vlogo WD v ta namen. Zdi se mi, da še ni primeno napisano za novinca.

Povezave med projekti

Na zadevo je možno gledati z več stališč (je več aspektov): kako se naredi, kdaj mi pride prav in zakaj...

Kako se naredi

Vzorec (sklic od kod za velik del za ta del zgoraj):

Če poznamo točen naslov strani v drugem jeziku, je uporabno tudi orodje [[:d:Special:ItemByTitle|Item by sitelink]] v Wikipodatkih.

To (poudarjeni del v prejšnjem odstavku) se nanaša na:

: -> v besedilu - če tega ni, se povezava ustvari v stolpcu s povezavami levo od besedila 
d: -> projekt oziroma imenski prostor, v tem primeru d: -> Wikidata (rabim še kak seznam kratic imenskih prostorov projektov)
Special: -> orodja ipd.
Special:ItemByTitle -> vmesnik s kratkim opisom rabe orodja

Ob kaki priliki bom -> zamenjal z grafičnimi simboli puščice (predvsem zaradi vadbe dostopnosti slabovidnim, ki bi uporabljali bralnik, čeprav tole ni članek)

• Wikipedija:Medjezikovne povezave#Lokalne povezave - tudi seznam wiki projektov, ne le jezkov wikipedij (m: za meta)
• Wikipedija:Medjezikovne povezave#Medvrstične medjezikovne povezave - tudi povezava na x članek v tujem jeziku, dokler ni članka v lokalnem. To sem iskal nekaj časa...

Kdaj mi pride prav

Problem je, da ima WP idejo, da se medjezikovne povezave postavijo v levi stolpec in da se nanašajo samo na identični članek.

Jaz pa potrebujem:

• kako je narejeno sporočilo na začetku članka, da je za tisti članek npr. gradivo tudi v wikimedia ali drugih projektih
• kako je narejeno/narediti (izbirno? - če uporabnik želi) povezavo v drug projekt (jezik...).

Primer: Mati slovenskega pisatelja je rojena v kraju na Hrvaškem, za katerega ni slovenskega članka, čeprav imam vir za kraj, od koder je. Če v sl:WP naredimo tako povezavo, dobimo rdeče obarvano (članek ne obstaja). V en:WP te težave ne zaznam, ker je videti, da imajo članke za vse (za katere sem naletel - EU?) kraje že opise v WP. Mi imamo v sl:WP članke za vse sedanje sl kraje, starih in sosednjih (ex Yu, Avstrija, Italija) in npr. rojstnih krajev potomcev zdomcev (Argentina, Avstralija, ZDA, Nemčija, Francija...) pa ne.

Podoben problem je z šolanjem - hči našega pokojnega vrhunskega alpinista in plavalka se je šolala v Ameriki, zdaj mislim da nadaljuje nekje v Benelux-u in če želim na te šole in kraje (ki so na njen razvoj imeli pomemben vpliv) narediti sklice, imam spet enak problem.

Narediti članke sproti npr. za vse kraje, s katerimi je povezan osnovni predmet članka, je okorno (to težavo sem imel pri rojstnem kraju A. Sovreta), ker je treba poiskati vire še v zvezi s krajem (pa sem v tem primeru le dopolnjeval že obstoječi članek - v sl in en WP). Narediti na zalogo vse članke za vse kraje (kjerkoli v prostoru in času), ki bi kdajkoli utegniti v poštev, je videti še teže in še manj praktično.

Problem znanja, sprejemanja, prenosa

V bistvu smo na (zeloooooo) starem (masivno interdisciplinarnem) problemu, kako se kdo (ali kaj) uči.

Na ta problem je zgodaj (in večkrat ter z različnimi rešitvami na različnih ravneh) naletelo življenje (in ta aspekt zdaj preučujejo zlasti različne biološke, biokemijske, biomedicinske, kognitivne, filozofske itn. discipline), znova ljudje, kadarkoli so želeli zavestno izboljšati učenje in poučevanje (prenos znanja, sposobnosti in veščin - glede na to, kako je bil opremljen Oetzi - bistveno bolje kot so znanstveniki domnevali dotlej in so nas nekoč učili v šolah - je to bilo bistveno prej, kot so obstajale, ali se vsaj ohranile, pisave). Zdaj smo še enkrat na novo pri tem s tkim. umetnimi inteligencami; moj vtis pa je, da so na to naletela tudi pravila WP.

O tem bom še pisal (kako nekdo naleti na pojav, v katem mu ni znanega nič, kaj vse so vtisi o tem pojavu, kako (menimo da) se shranijo spomini (kot povezave, asociacije, relacije (in zakaj menimo tako).

Gre tudi za razliko med sholastičnim pristopom in pristopom Nečajeva, de Kruifa, Asimova, Sagana, de Grasse Tysona, al-Khalili-ja, du Sutoya in mnogih drugih s podobnim pristopom.

Kratek povzetek je, da si zapomnimo reč tem bolje, čim

• močnejši je vtis
• več virov vtisov je vpletenih (multipredstavnost)
• več ko smo dejavni pri dogodku (gledati/narediti, slišati ali sami priti do sklepa...)

in tem slabše, če je

• vtis neprijeten ali boleč (ne bomo ponavljali, da bi dobili izkušnje, ne bomo motivirani spremljati in sprejeti)
• prezapleten za naenkrat (preseganje platoja - obsega podatkov in vtisov, ki ga je nekdo sposoben sprejeti naenkrat, je neprijetno, lahko tudi boleče - glej prejšnjo vrstico)
• neuspeh je vsaj neprijeten, če ne boleč, zato naj nikakor ne bo najpogostejši pojav (čeprav ga občasno rabimo, da vzdržujemo sposobnost mu biti kos)

Tako neprijetnost povzročajo (poleg bolečine, bolezni itn.) in že omenjenih tudi prisila (ne samo fizična), nezanimivost, enoličnost... Mogoče je tudi izmeriti fiziološke dejavnike teh pojavov, a za uporabo teh principov ni nujno.

Problem obiska ok. l. 2000 avtobusa OŠ Prežihov Voranc iz Lj v tehničnem muzeju Muenchen-u, kjer na celem obhodu ni niti en otrok postavil niti enega vprašanja. V bistvu so se šli skoraj trimčkanje skozi razstavne prostore (jaz sem dobil povabilo, da grem zraven zato, da bi odgovarjal na vprašanja).

Teh pojavov se je potrebno zavedati in se (po)truditi, da se v isto past ne ujame tudi WP.

Priporočila

• Kjerkoli se poudarja pomen virov, naj bo vedno pri roki tudi povezava na pojasnilo, kako to početi