Uporabnik:Marjan Tomki SI/Vprašanja in odgovori/jeziki

Vprašanja in odgovori v zvezi z jeziki

• "Moja" domača stran na (en) wiktionary, problemi jezika skozi čas in kontekste

Čemu

Zlasti pri iskanjih virov v več jezikih - pa tudi pisanje za etimologiji naslovnega termina članka - se mi včasih postavijo vprašanja. Tu bo za zdaj mesto tako za pomembna, na katera odgovore še iščem, ko za že najdene ali dobljene odgovore, da jih naslednjič najdem hitro.

• Ena od reči je, če kaj pomembnega v slovarjih ipd. manjka ali je kaj, kar je v tistem jeziku pomembno drugače kot sem pričakoval (in če najdem vir, bo tu povezava nanj).
• Če spodaj napišem, da česa nisem našel v slovarju ali slovarjih, to vedno pomeni v meni dostopnih slovarjih.

Vrste jezikov

Večina ljudi - tudi jezikoslovci - poznajo le jezike, s katerimi so se (posebej, specialno) ukvarjali. Tudi mnogi jezikosolovci se sploh ne zavedajo, da obstajajo tudi jeziki izven njigove (širše ali ožje) spedialnosti. Poleg naravnih jezkov - med katerimi so besedni le ena skupina) imamo tudi veliko skupn umetnih. Med temi je nekaj umetnih besednih (na primer esperanto) za sporazumevanje med ljudmi, ki ne razumejo jezika drug drugega, precejšnja skupina matematičnih (George Boole si je izmislil -vsaj - enega, katerega uporabnost se je večini pokazala šele precej po njegovi smrti), precej skupin "računalniških" (ne le programskih, tudi za opisovanje podatkov in tako dalje). Tudi precej "umetnih" se je s časom spreminjalo in razvijalo na način, ki je na nekaj načinov podoben spremembam v "naravnih" jezikih, pa strokovnjaki tiste stroke največkrat sploh ne vedo, da so se s problemom, ki jim nagaja, že srečali bodisi "jezikoslovci" drugega področja (recimo baleta in koreeografije), ki lahko sploh ne vedo, da imajo jezikovni problem, bodisi matematiki, ki so (lahko pri čisto čem drugem) odkrili zakonistost, ki velja tudi za zadevni jezik ali skupino jezikov.

Besedni/nebesedni jeziki

Besedni so - čeprav pod vplivom preozkega/napačnega prevoda besede logos iz grščine v verbum v latinski vulgati in velikega pomena biblije pogosto menimo drugače - v manjšini.

Besedni jeziki

Besedni jeziki so del naše predstave o svetu (poenostavljenega modela stvarnosti), in našo orodje za izmenjavanje iformacij o tem. Stvarnost obsega precej več reči in dogajanj, kot smo jih sposobni zaznati, upoštevati in osmisliti. "Razmišljanje" v vzorcih, kjer zaznavamo in osmislimo skupine podobnih reči in pojavov, ter podobno odzivanje na podobne okoliščinev - ter izmenjavanje podatkov o tem (ki ni nujno besedno) je način, kako smo sploh - kot posamezniki, vrsta - in živa bitja sploh, tudi "primitivna" s svojimi nebesednimi simboli - kos količini podatkov o stvarnosti, ki bi ji brez česa podobnega ne bili kos.

Ubesedenje je le ena vrsta od tega, in je vse prej kot brez pomanjkljivosti.

Nebesedni jeziki

Vse, kar zaznamo (v sebi in kjerkoli okoli sebe) tako ali drugače spoznamo preko simbolov (praviloma snovnih ali energetskih), ki jim pripišemo pomene, kontekste in tako dalje. Če pogledamo tako, je vse, s čemer karkoli spoznamo ali imamo odnos (mi in karkoli v vesolju), jezik, in vse kar naredimo, je tudi jezik. Premik moje roke je stavek v nebesednem jeziku, moj utrip srca, moja sprememba temperature, sprememba mojega vonja... je stavek v nebesednem jeziku - ki ga lahko kdo v okolici razume ali pa tudi ne.

Naravni in umetni jeziki

To se - za umetne jezike - loči le v trenutku nastanka; če/ko se umetni jezik uporablja dalj časa, se začne spreminjati (semiotika in Eco o spremembah in razvoju pomenov simbolov; podobno velja tudi za vse ostalo v jeziku skladnjo in ostalo.

V nekaterih nebesednih jezikih se izražamo vedoma in namenoma in za nekatere od njih se tudi vzgajamo (otroke pustimo da se naučijo/naučimo plesa, tekanja, razumevanja emocionalnih izrazov in izražanja emocij na način, ki ga razume okolica, čemur rečemo socializacija...). Ko se v gibalne "jezike" vmešajo vzgoja in pravila, je to težnja v razvoju proti umetnim, čas in domišlija nasledjih rodov pa težnja k naravim jezikom (velja tako za balet, plestna tekomovanja in podobno, kot za športe z njihovim pravili, ki pa se tudi spreminjajo - evoluirajo).

Kaže, da če se kateri koli umetni jezik uporablja dalj časa (desetletja, več rodov), se spreminja na načine, ki so opaženi pri razvoju naravnih jezikov. Kratko, naravni in umetni jezik si nista nasprotji, ampak pola na spektru, kjer obstaja celo vesolje možnosti vmes.

Fizika in jeziki

Fizika ugotavlja, da je za nekatere pojave ugodno, če medsebojne vplive reči v pojavu popiše kot jezik in izmenjevanje sporočil (in sporočila so lahko paketi energije, privlačne sile, odbojne sile itn. itn.)

Matematika in jeziki

Podobno velja v matematiki, kjer ljudje popišejo nek problem na način, ki jim olajša razumevanje tega problema, pa tudi sporazumevanje z drugimi o tem problemu. Pri tem si večkrat izmislijo (lahko nov, umeten) jezik, ki pa - ko se zamisel izmenjuje med vpletenimi ljudmi) začne evolucijo na precej podoben način, kot to opažamo pri naravnih jeziki.

Informatika in računalništvo in jeziki

Tu je v bistvu je karkoli snovnega ali energetskega lahko simbol za podatek, kako razumemo (mi ai naprave in programi) njegov pomen, pa je problem jezika. To zadeva za jezik magnente usmeritve v obričkih feritnega pomnilnika, prevodnostno stanje releja, elektronke ali tranzistorja, napetostno ali valovno stanje česarkoli, ali pa na papirju prazno mesto ali popisan del lista (ali pobrisan ali s kredo pomaazan delček table). Pomen določene napetosti, prehodnosti poti ali česarkoli kot ena ali nič, ali resnično ali neresnično, je že del jezika, čeprav večinoma temu rečemo kodiranje, protokoli in podobno, in končni uporabniki večinoma o tem ne vedo dosti; pa vendar je to (mnooooogoplastno) jezikoslovje z vsemi težavami spremenljivosti in razvoja živega jezika. Pa še sploh nisem omenil tako imenovanih računalniških, programerskih jezikov, jezikov za opis podatkov, jezikov za opis "virusov" in podobno...

Pa naj omenim še nekaj takih, ki so del informatike, a ne samo informatike

• MIDI (Musical instrument Digital Interface
• Grafični jeziki (od postrcripta do jezikov, ki jih uborabjajo video igre za prikaz 3D na 2D zaslonih, ali za VR)
• 3D modelirni jeziki za strojništvo, arhitekturo, okoljsko načrtovanje itn. itn.
• modelirni jeziki za simulacije vremena, hidro in aerodinamike, družbenih pojavov, ekonomije (kaotični pojavi - mislim da je še bolj na začetku)
• kinematični jeziki (za popis gibanja ljudi, pa tudi robotov)
• itn.

Splošna veda o jezikih

Zanimivo bi bilo izvedeti, kdo je že kaj ugotovil o splošnih lastnostih jezikov (domnevam, da je bilo takih že precej im to na različnih področjih (matematika, informatika, primerjalno jezikoslovje...), vendar verjetno malo v primerjavi s specialisti posameznih področij, in ni nujno, da je bilo njihovo delo objavljneno, če pa je bilo objavljeno, ni nujno da je bilo opaženo in/ali sprejeto.

Na srečo je dobršen del tega opisan in obravnan matematično, kar pomeni, da za večino takega lahko (v Universe of Discourse) reči precej dobro predvidevamo, in če se ugotovi, da je treba predatavo o čem posodobiti, konsekvenčna analiza pomaga odkriti posledice - če za podobna orodja vpleteni vedo in če finanserji dovolijo uporabo denarja v take namene, kar pa ni nujno.

Slovenščina

• Slovarji Fran pri ISJFR ZRC SAZU

Obseg: 38 slovarjev, atlas, 2 svetovalnici, 689748 slovarskih sestavkov.

• Problem: ni slovarja arhaizmov in njihovih pomenov

Kontekst: Domnevno Prešernov verz:

Minca, Minca,

učke imaš kot pangeljčke,

žnabelce kot nageljčke,

ziska pa sta povštrčka.

Neznana beseda pangelj(ček)

Wiktionary? Wikislovar v slovenščini?

Moram pogledati, če je ta navedek iz Prešerna v Wikiviru ali podobno; najdeno tule.

Možni vir tujke-arhaizma ? domnevno nemško? pangl? (še ne najdem nič v doslej dosegljivem nemško slovenskem ali slovensko nemškem slovarju)

Za razmislek - Umberto Eco, Ime rože, semiotika

Članek (škrbina) o semiotiki je slab - verjetno je uporabljen slab vir. Grem poskusit dopolniti.

filologija

filologija -e ž (i) veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov: slovanska filologija / klasična filologija // veda, ki proučuje pisane spomenike, zlasti z jezikovnega in kulturnozgodovinskega stališča: raziskave na področju filologije

Vir: SKJ za navedbo ko bo treba

Nemščina

Um-

• Pre- (um- nekaj: delati ali uporabljati nekaj tako da bo okoli izvirnega načina rabe, torej približno, a ne točno tako kot izvirno)

Umackern preorati

umadresieren prenasloviti

umändern predelati, spremeniti

umarbeiten predelati (tudi dodelati, prirediti svoji potrebi)

Umbau - tudi pretvarjanje, presnova v biologiji (tudi celični biokemiji)

umbauarbeiten je adaptacija, rekonstrukcija, predelava (spet okoli prejšnjega stanja, a ne čisto

V slovarju sta pojasnjena osnovna pomena "okoli" (okoli vogala, hiše itd., tudi "okoli pol tone" v smislu približno) in pomeni nekaterih naštetih zvez (um zu: s probližno/okoli namenom, um so: treba videti primere, ampak v asociativni verigi je doseganje ali opažanje nečesa približnega, okoli toliko...), to pa manjka in moraš prebrati cel konec slovarja, da izvlečeš iz konteksta. O priliki pogledam v novejšo različico slovarja, sicer predlagam, da dodajo.
Tudi če to že je v novejši različici, je še vedno kot predpona lahko v ne-naštetih pomenih in je hudo dobro, da si najprej prevedem dobesedno (okoli-delanje/dogajanje) in potem zgradim asociacijo na vsebinski prevod (npr. pre-tvorniki: Umwandler, Umformer; Umspanner pretvornik napetosti - transformator...).
Ampak to ni enoznačno: naša prepona pre- se ne prelije samo v okoli, približno um- ampak tudi v nekatere druge, recimo unter- (untersuchen preiskati) ali tudi brez predpone (pruefen preizkusiti, preveriti...). ... S tem se bom moral še ukvarjati (in nekajkrat prespati, preden sede). Rabil bom podoben razmislek za še nekatere

er-

• pri-, iz- (pridelati, izdelati...)

(er-barmen: komu se smiliti: prijavkati tako in toliko časa, da izsiliš da se komu zasmiliš; barmen je stokati, javkati)

vor-

• Pred- (čas, prostor, pomembnost)(Vor-abdruck: prednatis)