Uporabnik:Luka11235/Riž

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Sorte riža navadno delimo na dolgo- srednje- in kratkozrnatega. [1] Zrna dolgozrnatega riža, bogata z amilozo, ostanejo po kuhanju večinoma nedotaknjena, medtem po postane srednjezrnati riž, bogat z amilopektinom, bolj lepljiv. Srednjezrnatega uporabljajo pri pripravi rižote in jedi arròs negre v Španiji. Srednjezrnati tajski lepljivi riž, bogat z amilopektinom, navadno kuhajo na pari.[2] Lepljiv srednjezrnati riž uporabljajo tudi pri izdelavi sušija, saj omogoča oblikovanje rol, ki obdržijo obliko. Na Japonskem ga jedo kot ločeno prilogo k nesladkim jedem. Kratkozrnati riž je pogost v riževem pudingu.

Instant riž se razlikuje od parjenega riža po tem, da ga pred sušenjem skuhajo, s čimer sicer izgubi na okusu in teksturi. Riževa moka in škrob se uporabljata v žvrkljanem testu za povečanje hrustljavosti.

Priprava[uredi | uredi kodo]

Riž je potrebno pred kuhanjem običajno sprati, da odstranimo odvečni škrob. Riž, proizveden v ZDA je običajno obogaten z vitamini in minerali, spiranje pa običanjo vodi v izgubo hranil. Spira se ga dokler voda ni več motna, s čimer izboljpamo teksturo in okus.

Z namakanjem skrajšamo čas kuhanja, skrajšamo izpostavljenost visokim temperaturam in zmanjšamo lepljivost. Pri nekaterih sortah tudi izboljšamo teksturo, saj se nabrekanje riža poveča. Namakanje traja od 30 minut so več ur.

Rjavi riž namakamo 20 ur za stimulacijo kalitve.[3] Ta proces aktivira encime, s čimer poviša vsebnost aminokislin in GABA, s tem pa hranilno vrednost. To odkritje je bilo produkt raziskav v okviru mednarodnega leta riža leta 2004.

Riž kuhamo v vodi ali na pari, s čimer absorbira vodo. Ta absorpcijska metoda se izvaja v količini vode, po prostornini enaki rižu. S hitrim kuhanjem damo riž v veliko količino vode, a metoda ni zaželjena pri obogatenih sortah, saj se aditivi izgubijo, ko vodo zavržemo. Električni kuhalniki riža so popularni v Aziji in latinski Ameriki, saj poenostavljajo kuhanje. Riž, kot tudi žita, se pred kuhanjem včasih hitro popeče na olju ali maščobi, kar zmanjša lepljivost. Metodo v Iranu in Afganistanu imenujejo pilaf ali biryani v Indiji in Pakistanu.

Jedi[uredi | uredi kodo]

V arabski kuhinji je sestavina juh in jedi z ribami, perutnino in drugim mesom. Nadeva se ga tudi z zelenjavo ali zavije v trtin list (dolma). V sladicah je pogost v kombinaciji s sladkorjem, mlekom in medom. V regiji Tabaristan se uporablja riževa moka za peko kruha. Srednjeveški islaski teksti govorijo  o medicinski uporabi rastline.[4] Z dodajanjem več vode kot običajno pripravljajo tudi riževo kašo congee, da se prenasiči z vodo in razpade. Pogosto se je za zajtrk in ob bolezni.


Bacillus cereus[uredi | uredi kodo]

Kuhan riž lahko vsebuje spore bakterije Bacillus cereus, ki proizvaja toksin, ki povzroča bruhanje, če jo pustimo na temperaturah 4-60 °C.[5] Eden od enterotoksinov je odporen na temperaturo, zato ga ponovno segrevanje (za razliko od bakterije) ne uniči.


Riž posrednik v 1820 Japonsko v obdobju Edo ("36 Pogledov na Goro Fuji" Hokusai)

Pearl River valley [6] Yangtze River[7][8]

[9] [10]

Filipini[uredi | uredi kodo]

[11][12][13]Predloga:Lang-fil

Riž


Izgube.[14][15] Ne samo, da te izgube zmanjšanje varnosti hrane v svetu, študija trdi, da kmetje v državah v razvoju, kot so Kitajska, Indija in drugi izgubili približno US$89 milijard prihodkov v preprečiti post-letina na kmetiji izgube, slabe prometne, pomanjkanje ustrezno skladiščenje in trgovina na drobno. Ena študija trdi, da če ti po spravilu žita izgub bi bilo mogoče odpraviti z boljšo infrastrukturo in maloprodajne mreže, v Indiji sami dovolj hrane, bi se shrani vsako leto za krmo 70 do 100 milijonov ljudi, več kot eno leto.[16]

 glutena.[17] 

Učinki na okolje[uredi | uredi kodo]

Meritve emisij toplogrednih plinov med proizvodnjo riža v Mednarodnem centru za tropsko kmetijstvo.

Gojenje riža naj bi prispevalo kar 11% človekove proizvodnje metana.[18] Potrebuje rahlo več vode kot preostala žita.[19] Proizvodnja riža porabi kar tretjino sladke vode.[20]

Dolgo preplavljena zemlja ni ustrezno prezračena, zato pride do anaerobne fermentacije organskih snovi v zemlji[21] , kar pomeni proizvodnjo kar 1,5% vseh človekovih emisij toplogrednih plinov.[22] Metan je kar dvajsetkrat močnejši toplogredni plin kot ogljikov dioksid.[23]

Študija iz leta 2010 je pokazala, da povzroča rast temperatur in manjša sončna obsevanosti nižanje količine pridelka na enoto površine v delih Azije.[24][25] Donos je na nekaterih predelih (Tajska, Vietnam, Nepal, Indija, Kitajska, Bangladeš in Pakistan) padel kar za 10-20%, kar pripisujejo povečanem celičnem dihanju rastlin v vse toplejših nočeh.

Temperatura[uredi | uredi kodo]

Riž zahteva visoko temperaturo nad 20 °C , vendar ne več kot kot 35-40 °C. Optimalna temperatura je med 30 in 35 °C.[26]

Sončno obsevanje[uredi | uredi kodo]

Količina sončnega obsevanja, prejeta v zadnjih 45 dneh pred žetvijo, določa donos.

Vlažnost[uredi | uredi kodo]

Visoka vsebnost vlage v zraku v vlažnih tropi je idealno okolje za razrast bakterij in gliv.

Veter[uredi | uredi kodo]

Šibek veter prinača ogljikov dioksid do listov rastline, močan veter pa lahko privede do sterilnosti rastline.


Škodljivci in bolezni[uredi | uredi kodo]

Škodljivci na riževi rastlini so organizmi ali mikrobi, ki zmanjšajo donos ali kvaliteto riža.[27] Vključuje plevel, patogene, žuželke, glodalce, gliste in ptiče. Izbruh škodljivcev je posledica podnebnih faktorjev, nepravilnega namakanja, pretirana uporaba insekticidov in visoka uporaba dušikovih gnojil.[28] Tudi vremenske razmere, kot so obilne padavine in suša, botrujejo pojavu škodljivcev.[29]

Zlati riž[uredi | uredi kodo]

riž.[30] zlati riž.[31]

Kulturne vloge riž[uredi | uredi kodo]

Starodavni kip Dewi Sri iz Jave (okoli 9. stoletja)

Riž igra pomembno vlogo v določenih verskih in popularnih prepričanjih. V mnogih kulturah mečejo sorodnih riž pred koncem poroke pred ženina in nevesto. [32]

V obredu s stolčenim rižem na porokah v Nepalu da nevesta ženinu krožnik iz lista, poln stolčenega riža, ko jo za to vljudno prosi. [33]

Na Filipinih se ob pomembnih priložnostih, kot so poroke, obredi žetve riža in druga praznovanja, uporablja riževo vino tapuy. [34]

Dewi Sri je tradicionalno boginja riž na Javi, Sandanu in Baliju v Indoneziji. Večina obredov je povezanih z mitskim izvorom rastline.[35][36] Na Tajskem se podobno božanstvo imenuje Phosop, a je del lokalne folklore, ne pa organizirane religije.[37] Isto riževo božanstvo je znano kot Po Ino Nogar v Kambodži in Nang Khosop v Laosu. Med različnimi stopnjami proizvodnje riža ji vsaka kultura ponuja spravne daritve.

Študija skupnosti iz časa dinastije Han na Kitajskem je pokazala, da so kulture, ki vzgajajo riž, bolj medsebojno psihološko odvisne, vzgajanje pšenice pa spodbuja samostojnost.[38]

Vladarski obred oranja označuje začetek sajenja v mnogih azijskih državah. Danes ga praznujeta kraljevini Kambodža in Tajska.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. Fine Cooking (ur.). »Guide to Rice«. Fine Cooking. Pridobljeno 24. julija 2014.
  2. Loha-unchit, Kasma. »White Sticky Rice – Kao Niow«. Pridobljeno 12. oktobra 2012.
  3. Shoichi Ito; Yukihiro Ishikawa. »Marketing of Value-Added Rice Products in Japan: Germinated Grown Rice and Rice Bread«. Tottori University, Japan. Pridobljeno 12. februarja 2004. {{navedi splet}}: Prezrt neznani parameter |lastauthoramp= (predlagano je |name-list-style=) (pomoč)
  4. Watson, p. 15
  5. »Can reheating rice cause food poisoning?«. National Health Service (England) NHS.uk.
  6. Huang, Xuehui; Kurata, Nori; Wei, Xinghua; Wang, Zi-Xuan; Wang, Ahong; Zhao, Qiang; Zhao, Yan; Liu, Kunyan; in sod. (2012). »A map of rice genome variation reveals the origin of cultivated rice«. Nature. 490 (7421): 497–501. Bibcode:2012Natur.490..497H. doi:10.1038/nature11532. PMID 23034647.
  7. Vaughan, DA; Lu, B; Tomooka, N (2008). »The evolving story of rice evolution«. Plant Science. 174 (4): 394–408. doi:10.1016/j.plantsci.2008.01.016.
  8. Harris, David R. (1996). The Origins and Spread of Agriculture and Pastoralism in Eurasia. Psychology Press. str. 565. ISBN 1-85728-538-7.
  9. Maddox, Gregory [ed.] (2006). Sub-Saharan Africa: An Environmental History. ABC-CLIO. p. 267. ISBN 1851095551.
  10. National Research Council (1996). »African Rice«. Lost Crops of Africa: Volume I: Grains. Lost Crops of Africa. Zv. 1. National Academies Press. ISBN 978-0-309-04990-0. Pridobljeno 18. julija 2008. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |chapterurl= (predlagano je |chapter-url=) (pomoč)
  11. Filipinasoul.com.‘The Best’ of the Philippines - its natural wonders Arhivirano November 5, 2014, na Wayback Machine.
  12. National Statistical Coordinating Body of the Philippines. FACTS & FIGURES:Ifugao province Arhivirano November 13, 2012, na Wayback Machine.
  13. About Banaue > Tourist Attractions Arhivirano December 14, 2008, na Wayback Machine.
  14. »Sustainable rice production for food security«. Food and Agriculture Organization of the United Nations. 2003.
  15. »MISSING FOOD: The Case of Postharvest Grain Losses in Sub-Saharan Africa« (PDF). The World Bank. april 2011.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  16. Basavaraja, H.; Mahajanashetti, S.B.; Udagatti, Naveen C (2007). »Economic Analysis of Post-harvest Losses in Food Grains in India: A Case Study of Karnataka« (PDF). Agricultural Economics Research Review. 20: 117–126.
  17. Penagini F, Dilillo D, Meneghin F, Mameli C, Fabiano V, Zuccotti GV (18. november 2013). »Gluten-free diet in children: an approach to a nutritionally adequate and balanced diet«. Nutrients (Review). 5 (11): 4553–65. doi:10.3390/nu5114553. PMC 3847748. PMID 24253052.
  18. IPCC. Climate Change 2013: The physical Science Basis. United Nations Environment Programme, 2013:Ch.6, p.507 IPCC.ch
  19. report12.pdf Virtual Water Trade – Proceedings of the International Expert Meeting on Virtual Water Trade, p. 108
  20. »How better rice could save lives: A second green revolution – The Economist«. The Economist. Pridobljeno 6. oktobra 2014.
  21. Neue Heinz-Ulrich (1993). »Methane emission from rice fields: Wetland rice fields may make a major contribution to global warming«. BioScience. 43 (7): 466–73. doi:10.2307/1311906. JSTOR 1311906.
  22. »World Greenhouse Gas Emissions in 2005«. World Resources Institute. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. oktobra 2013. {{navedi splet}}: Prezrt neznani parameter |deadurl= (predlagano je |url-status=) (pomoč)
  23. IPCC. Climate Change 2007: Synthesis Report. United Nations Environment Programme, 2007:Ch5, 8, and 10. IPCC.ch
  24. Welch, Jarrod R.; Vincent, J.R.; Auffhammer, M.; Dobermann, A.; Moya, P.; Dawe, D. (2010). »Rice yields in tropical/subtropical Asia exhibit large but opposing sensitivities to minimum and maximum temperatures«. Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. 107 (33): 14562–7. Bibcode:2010PNAS..10714562W. doi:10.1073/pnas.1001222107. PMC 2930450. PMID 20696908.
  25. Black, Richard (August 9, 2010) Rice yields falling under global warming BBC News Science & Environment. Retrieved August 9, 2010.
  26. Rao, G.S.L.H.V. Prasad (2008). »Weather and Crops«. Agricultural Meteorology. New Delhi-110001: Prentice Hall of India Pvt. Ltd. str. 185. ISBN 9788120333383.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: lokacija (povezava)
  27. Jahn, Gary C.; JA Litsinger, Y Chen and A Barrion (2007). »Integrated Pest Management of Rice: Ecological Concepts«. V O Koul and GW Cuperus (ur.). Ecologically Based Integrated Pest Management. CAB International. str. 315–366. ISBN 978-1-84593-064-6.
  28. Jahn, Gary C.; Almazan, Liberty P.; Pacia, Jocelyn B. (2005). »Effect of Nitrogen Fertilizer on the Intrinsic Rate of Increase ofHysteroneura setariae(Thomas) (Homoptera: Aphididae) on Rice (Oryza sativaL.)« (PDF). Environmental Entomology. 34 (4): 938. doi:10.1603/0046-225X-34.4.938.[mrtva povezava]
  29. Douangboupha, B, K Khamphoukeo, S Inthavong, J Schiller, and GC Jahn. 2006. Pests and diseases of the rice production systems of Laos. Chapter 17, pp. 265–281. In JM Schiller, MB Chanphengxay, B Linquist, and S Appa Rao, editors. Rice in Laos. Los Baños (Philippines): IRRI.ISBN 978-971-22-0211-7.
  30. »Researchers Determine That Golden Rice Is an Effective Source of Vitamin A« (PDF). American Society for Nutrition. 2009. Pridobljeno 28. oktobra 2010.
  31. Grand Challenges in Global Health, Engineering Rice for High Beta Carotene, Vitamin E and Enhanced Fe and Zn Bioavailability Arhivirano June 18, 2012, na Wayback Machine., grandchallenges.org. Retrieved April 14, 2012
  32. Origins of Wedding Traditions. Ourweddingday.com (November 4, 2012). Retrieved on September 4, 2015.
  33. Laura M. Ahearn (2011), Living Language: An Introduction to Linguistic Anthropology, p. 3
  34. Tapuy Cookbook & Cocktails, Philippine Rice Research Institute (2011)
  35. »Early Mythology – Dewi Sri«. Sunda.org. Pridobljeno 26. avgusta 2012.
  36. »(Indonesian) Mitos Nyi Pohaci/Sanghyang Asri/Dewi Sri«. My.opera.com. 1. marec 2008. Pridobljeno 26. avgusta 2012.
  37. »On the Role of Food Habits in the Context of the Identity and Cultural Heritage of South and South East Asia«. Pridobljeno 6. oktobra 2014.
  38. Talhelm, T.; Zhang, X.; Oishi, S.; Shimin, C.; Duan, D.; Lan, X.; Kitayama, S. (9. maj 2014). »Large-Scale Psychological Differences Within China Explained by Rice Versus Wheat Agriculture«. Science (v angleščini). 344 (6184): 603–608. Bibcode:2014Sci...344..603T. doi:10.1126/science.1246850. ISSN 0036-8075. PMID 24812395.

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • Calpe, Concepción. "Mednarodni trgovini z rižem: novostih in možnosti." Riž je Življenje: znanstvene perspektive za 21. stoletje (2005). online
  • De Datta, Surajit K. Načel in praks riž proizvodnje (International Rice Research Institute, 1981). online
  • Latham, Anthony John Heaton. "Od konkurence do omejitve: mednarodni riž drobno v devetnajstem in dvajsetem stoletju." Poslovne in gospodarske zgodovine (1988): 91-102. v JSTOR
  • Watson, Andrew (1983). Agricultural innovation in the early Islamic world. Cambridge University Press. ISBN 0-521-06883-5.
  • Vespada, Yaowanuch (1998). The genetic wonder of Thai rice. Plan Motif Publisher.
  • Songkran Chitrakon and Boriboon Somrith (2003). Science and technology with Thai rice, National center for genetic engineering. The public information department. str. 30.

[[Kategorija:Riž]] [[Kategorija:Tropsko kmetijstvo]]