Uporabnik:Dbc334/Pravopisne težave

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pravopisne težave se na tej strani obravnavajo kot pravila Slovenskega pravopisa 2001, ki lahko povzročajo težave pri označevanju spletnih strani v HTML. Stran vsebuje tudi nekatere pogoste napake in nasvete.

Nepravi znaki[uredi | uredi kodo]

Narekovaj[uredi | uredi kodo]

V SP 2001 je omenjenih pet vrst narekovajev za skladenjsko rabo:[1]

  1. Dvojni srednji (» «; U in U)
  2. Enojni srednji (› ‹; U in U)
  3. Dvojni spodaj-zgoraj („ “; U in U)
  4. Enojni spodaj-zgoraj (‚ ‘; U in U)
  5. Dvojni zgornji (" "; U)

Pri narekovajih spodaj-zgoraj je potrebno paziti na položaj; obrnjeni so namreč navzven. Dvojni narekovaj te vrste se uporablja tudi pri pisanju na roko.[2]

V tisku in na spletnih stranih večinoma uporabljamo dvojne srednje narekovaje (» «).

Pri neskladenjski rabi se za navajanje pomena kakšne besede ali besedne zveze uporablja enojni narekovaj zgoraj (’; U).

Vezaj/pomišljaj[uredi | uredi kodo]

Tiskarska razlika med vezajem (‐) in pomišljajem (– in —) je dolžina črtice. Ponavadi za vezaj uporabljamo vezaj-minus (U), ki se nahaja na slovenskih tipkovnicah QWERTZ, prav tako namesto minusa ali negativne vrednosti števila (-12 °C), zelo pogosto pa tudi namesto pomišljaja (urejevalniki besedil, kot je Microsoft Word, nestični vezaj samodejno spremenijo v pomišljaj), kar je v primeru enodelnega pomišljaja dovoljeno[3].

Za navaden vezaj je priporočljivo uporabljati vezaj (U), v pomenu minus znak minus (U; vezaj ni dovoljen), pri enodelnem pomišljaju pa pomišljaj (U; lahko se uporablja tudi namesto minusa).

Ločimo tudi dolgi pomišljaj (—; U), ki ločuje povedi v daljšem nizu: Mladost je norost. — On je državni prvak. — Gremo!

Unicode vsebuje tudi citatni pomišljaj (―; U), ki naj bi bil daljši od dolgega pomišljaja, v večini pisav pa je skoraj enak. V pisavi Times New Roman je njuno razmerje med dolžino 100 : 92 (25 : 23), med širino pa 4 : 7 (dolgi : citatni). Enak rezultat za dolžino je v Arialu, kjer pa sta oba enako široka. SP te vrste pomišljaja posebej ne omenja, najverjetneje pa se ga lahko uporablja za dobesedni navedek[4].

Opuščaj[uredi | uredi kodo]

Opuščaj ali apostrof je v slovenščini znak »’« (U).[5]

Na slovenski tipkovnici se namesto opuščaja nahaja znak »'« (U), ki je stična resica in zaznamuje naglašenost.[6]

Nestičnost[uredi | uredi kodo]

Enote[uredi | uredi kodo]

Simbole za merske enote zapisujemo nestično (15 cm, 2 kg, 100 EUR (tudi 100 €), 20 min), prav tako za odstotek (40 %).[7] Izjeme so ° (stopinja; U), ′ (minuta; U) in ″ (sekunda; U). Oboje tako predpisuje tudi mednarodni sistem enot (SI).[8].

Prav tako enot ne prenašamo v novo vrstico (npr. 10 cm skupaj, nikoli 10 v prvi in cm v drugi vrstici).[9] To lahko rešimo z vstavitvijo nedeljivega presledka (U) med število in enoto: 10 cm → 10 cm. Zaradi nevidne razlike med navadnim in nedeljivim presledkom, ga raje zapisujemo z entiteto[10].

Okrajšave[uredi | uredi kodo]

Okrajšave se v večini primerov zapisujejo nestično.[11] Zelo pogosta napaka je zapis t.i. (→ t. i.) ter s.p., d.o.o., d.d. in podobno (→ s. p., d. o. o. ter d. d.). Stične krajšave so manj pogoste.

Velikokrat se okrajšave podjetij zapisujejo skupaj zaradi neželenega preloma, kjer gre v novo vrstico samo en del njih. To lahko rešimo z nedeljivim presledkom (U) med okrajšanimi deli: s. p. → s. p., d. o. o. → d. o. o.

Paziti je potrebno tudi pri okrajšavah itn., itd., npr. in tj. (ne t.j. ali t. j.), ki se zapisujejo skupaj (ne stično).[12]

Če se na koncu povedi nahaja vrstilni števnik, okrajšava, ki se končuje s piko, tri pike oz. kar koli, kar bi povzročilo dve zaporedni piki (neskladenjsko in skladenjsko), dodatno piko izpustimo: »Alfa, beta, gama itd. Tudi a, b, c ...«[13]

Tri pike[uredi | uredi kodo]

Tri pike (tudi tripičje, ne tropičje (tri pike, ena pod drugo, ⋮)) se pogosto uporablja pri nedokončanem naštevanju (»Alfa, beta, gama ...«; nadomešča itd., itn., idr.) in zamolčani povedi (»Saj bi, ampak ...«).

Takšne tri pike so nestične[14], prav tako se pri naštevanju izpusti zadnja vejica (»Alfa, beta, gama, ...« → »Alfa, beta, gama ...«)[15].

Stično se zapisujejo pri zamolčani besedi: »Ti si takšen ču...«[16]

SP 2001 mešano uporablja tri pike kot en znak (…; U) in kot tri navadne pike (...).

Za tripičjem se pika kot končno ločilo ne zapisuje, glej dvojni piki.

Deljenje[uredi | uredi kodo]

Slovenski pravopis pravi, da če se beseda deli pri vezaju, deljaj zapišemo v prejšnji vrstici, vse od (vključno z) vezajem naprej pa preide v novo vrstico.[17]

Ko je prva sestavina zloženke črka ali števka, besede navadno ne delimo.[18] Deljenju se lahko izognemo z zamenjavo navadnega vezaja na tipkovnici (U) z nedeljivim vezajem (U).

V nasprotnem primeru pa je stvar malo bolj zapletena. Lahko posežemo po prejšnji rešitvi ali pa vezaj zamenjamo s ­‑. (Delovanje slednje rešitve je bilo preverjeno v brskalnikih Internet Explorer, Mozilla Firefox in Apple Safari. Brskalnik Opera ima s ­ že nasploh težave[19], zato besede ne prelomi, kar pa je tudi pravopisno pravilno.) Vezaj smo zamenjali s tihim deljajem (U), ki se prikaže samo ob prelomu besede, in nedeljivim vezajem, ki se ne deli na desni strani; nadomešča vezaj, pri deljenju preide v novo vrstico, v prejšnji pa se prikaže tihi deljaj.

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Zapisovanje števil[uredi | uredi kodo]

Števila so dolga in kratka, lahko pa imajo tudi decimalno vrednost. V slovenščini za ločitev števila od decimalk uporabljamo decimalno vejico, ki je kar navadna vejica na tipkovnici.[20]

Pri večjih številih lahko ločimo tisočice od stotic (milijonice od stotisočic itn.) s piko[21] ali presledkom[22]: 1.234.567,89 ali 1 234 567,89. Piko pri miljonicah lahko zamenjamo z vejico, če so tudi tisočice ločene s piko: 1,234.567,89.[23]

Številk ne delimo, kar se lahko zgodi pri številkah s presledki.[24] Temu se lahko izognemo z nedeljivim presledkom (U).

Pri športnih časih je zapis naslednji: 1:11:42,56 (1 ura, 11 minut, 42 sekund, 56 stotink).[25] Seveda lahko izpustimo stotinke (1:11:42) ali ure (11:42,56).

Vezaj in kratice, črke ter števila[uredi | uredi kodo]

Pri zloženkah se sestavini pišeta z vezajem, če je prva sestavina črka, kratična zveza črk ali število: C-vitamin, HTML-dokument, Es-dur, 17-inčni, 20-letni.[26] Zapisu brez vezaja se pri kraticah lahko izognemo z zamenjavo sestavin zloženke, tako da najprej napišemo samostalnik in nato določilo: vitamin C, dokument HTML, vendar ne dur Es.

Prav tako zapisujemo vezaj pri sklanjanju kratic, črk in števil med kratično, črkovno ali števčno podstavo ali osnovo in njunim končajem: HTML-ja, a-ja, 80-a leta.[27]

Slovenščina v primerjavi z angleščino[uredi | uredi kodo]

Pogosta napaka pri pisanju v slovenščini je uporaba decimalne pike, ki jo uporabljajo Američani, Angleži in ostali[28].

Za narekovaje se v slovenščini uporabljata dvojni narekovaj spodaj-zgoraj („ “; U in U) pri pisanju na roko in dvojni srednji narekovaj (» «; U in U) za tisk. V angleščini se uporablja dvojni zgornji narekovaj (" "; U).

Tabela znakov Unicode[uredi | uredi kodo]

Znak Kode[29] [30][31] Ime Unicode Opombe SL[32]
  U+00A0
ALT + 0160		  
  		NO-BREAK SPACE Nedeljiv presledek
" U+0022
ALT + 034		 "
" 		QUOTATION MARK Prvi in drugi del dvojnega zgornjega narekovaja da
» U+00BB
ALT + 0187		 »
» 		RIGHT-POINTING DOUBLE ANGLE QUOTATION MARK Prvi del dvojnega srednjega narekovaja
« U+00AB
ALT + 0171		 «
« 		LEFT-POINTING DOUBLE ANGLE QUOTATION MARK Drugi del dvojnega srednjega narekovaja
› U+203A
ALT + 0155		 ›
› 		SINGLE RIGHT-POINTING ANGLE QUOTATION MARK Prvi del enojnega srednjega narekovaja
‹ U+2039
ALT + 0139		 ‹
‹ 		SINGLE LEFT-POINTING ANGLE QUOTATION MARK Drugi del enojnega srednjega narekovaja
„ U+201E
ALT + 0132		 „
„ 		DOUBLE LOW-9 QUOTATION MARK Prvi del dvojnega narekovaja spodaj-zgoraj
“ U+201C
ALT + 0147		 “
“ 		LEFT DOUBLE QUOTATION MARK Drugi del dvojnega narekovaja spodaj-zgoraj
‚ U+201A
ALT + 0130		 ‚
‚ 		SINGLE LOW-9 QUOTATION MARK Prvi del enojnega narekovaja spodaj-zgoraj
‘ U+2018
ALT + 0145		 ‘
‘ 		LEFT SINGLE QUOTATION MARK Drugi del enojnega narekovaja spodaj-zgoraj
' U+0027
ALT + 039		 '
'[33] 		APOSTROPHE Stična resica; za opuščaj se uporablja ’ (U) da
’ U+2019
ALT + 0146		 ’
’ 		RIGHT SINGLE QUOTATION MARK Opuščaj in enojni narekovaj zgoraj
- U+002D
ALT + 045		 - HYPHEN-MINUS Ima vlogo vezaja in znaka za odštevanje (minus) da
‐ U+2010 ‐ HYPHEN Vezaj
‑ U+2011 ‑ NON-BREAKING HYPHEN Nedeljiv vezaj
­ U+00AD
ALT + 0173		 ­
­ 		SOFT HYPHEN Deljaj, ki se prikaže samo ob deljenju besede
− U+2212 −
− 		MINUS SIGN Znak za minus ali negativno vrednost števila
– U+2013
ALT + 0150		 –
– 		EN DASH Navaden pomišljaj
— U+2014
ALT + 0151		 —
— 		EM DASH Dolg pomišljaj
― U+2015 ― HORIZONTAL BAR Citatni pomišljaj
… U+2026
ALT + 0133		 … HORIZONTAL ELLIPSIS Tri pike kot en znak – uporablja se lahko namesto treh navadnih pik (...)
° U+00B0
ALT + 0176		 ° DEGREE SIGN Stopinje da
′ U+2032 ′ PRIME Minute
″ U+2033 ″ DOUBLE PRIME Sekunde

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Vsi viri, ki imajo naveden samo paragraf, se nanašajo na Slovenski pravopis (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001).
  1. ↑ § 460
  2. ↑ § 465
  3. ↑ § 380
  4. ↑ § 388
  5. ↑ § 468
  6. ↑ § 22
  7. ↑ § 1021 in slovarsko geslo odstotek
  8. ↑ The International System of Units (SI)
  9. ↑ § 610
  10. ↑ Entiteta (angleško entity) je v HTML kratek delec kode, ki ga uporabljamo namesto nevsakdanjih znakov (zaradi nedostopnosti na tipkovnici ali težav pri prenosu med kodnimi nabori).
  11. ↑ § 595
  12. ↑ § 597
  13. ↑ § 260
  14. ↑ § 399
  15. ↑ Po primerih iz knjige, npr. § 9 in § 16.
  16. ↑ § 410
  17. ↑ § 471, § 608
  18. ↑ § 612
  19. ↑ Opera bug ­ ­
  20. ↑ § 351
  21. ↑ § 255
  22. ↑ § 257
  23. ↑ § 352
  24. ↑ § 609
  25. ↑ Drago Bajt: Pišem, torej sem
  26. ↑ § 496, § 521
  27. ↑ § 421, § 423; v primeru 80-a oz. 80. leta SP v § 421 in § 252 priporoča izpis v osemdeseta leta
  28. ↑ Glej en:Decimal comma#Countries using Arabic numerals with decimal point
  29. ↑ Vse znake je možno zapisati tudi s HTML-entiteto in kodo Unicode: &#xKODA;, pri čemer KODA zamenjamo s kodo znaka, npr. ’ za opuščaj. Ali &#KODA10, kjer je KODA10 koda Unicode pretvorjena iz šestnajstiškega v desetiški zapis (npr. ’ je enako ’).
  30. ↑ http://www.unicode.org/charts/symbols.html
  31. ↑ http://www.w3.org/TR/xhtml1/dtds.html#h-A2
  32. ↑ Znak je dosegljiv na slovenskih QWERTZ-tipkovnicah.
  33. ↑ Entiteta je določena s strani W3C, vendar se v brskalniku Internet Explorer ne prikaže.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:Dbc334/Pravopisne_težave&oldid=4890902«