Uporabniški pogovor:Lanfra/Arhiv 2007

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Kapela svete Marjete, Domajinci[uredi kodo]

Prosim te, če kategoriziraš :-). --Domen 13:29, 4 januar 2007 (CET)

commons:Image:Stara cerkev, Bogojina.jpg[uredi kodo]

Prosim, navedi podatke o razglednici, ki si jo preskeniral. Predvsem datum, da bomo lahko preverili, koliko je slika stara. --Eleassar pogovor 15:35, 15 marec 2007 (CET)

Žal sem jo vrnil. Dal mi jo je eden od sodelavcev »Pokrajinske in študijske knjižnice«, katere lastnik (razglednice) je njegov še živeči oče, z razglednice pa ni mogoče razbrati starosti, ker nima datuma.Lp --Feri 17:08, 15 marec 2007 (CET)


Slog[uredi kodo]

Feri, v člankih je sosledje poglavij tako, da je "glej tudi" pred "zunanje povezave". Torej:

  • glej tudi
  • zunanje povezave

Pozor: tudi če je samo ena zunanja povezava, pišemo v množini, saj gre za rubriko, ki se tako imenuje.

Ziga 12:34, 31 marec 2007 (CEST)


.ogg[uredi kodo]

Pozdravljen, Feri! Če se prav spomnim si me enkrat spraševal, kaj z video-ji. Teli uporabniki (enwp) ti lahko pomagajo pri pretvorbi datoteke .mov → .ogg.

lp, --Miha 20:25, 31 marec 2007 (CEST)

Miha, najlepša hvala! Žal v angleščini nisem »doma«. Rabil bi program s katerim bi lahko datoteke .mov →(pretvoril,arhiviral v) .ogg. Lp --Feri 11:46, 1 april 2007 (CEST)
Če imaš ADSL, mi lahko datoteke pošlješ pa jih pretvorim jaz. (moj email). lp, --Miha 12:23, 1 april 2007 (CEST)

Krščan - kristjan[uredi kodo]

Opazil sem, da si pripravil nekaj prispevkov s krščansko vsebino. Predlgam, da namesto izraza krščan uporabljaš izraz kristjan - tak je uradni slovenski naziv za pripadnike krščanstva. Domnevam, da se je krščan pojavil zaradi prevajanja iz hrvaščine. Obliko krščan poznajo tudi nekatera slovenska narečja, književno pa ni zaželena. LP, Marino 20:05, 7 junij 2007 (CEST)

Članek sem res prevedel iz hrvaščine, vendar sem poiskal jezikovne razlage za »krščan«  in »kristjan« v slovenščini, pa nikjer ne piše, da oblika, ki sem jo uporabil književno ni zaželena.

krščánski -a -o prid. (a) nanašajoč se na kristjane ali krščanstvo: krščanska morala / krščanske cerkve; krščansko bogoslužje / krščanska mitologija / krščanski narodi

krščánstvo -a s (a) vera, ki priznava Kristusa za boga: oznanjati, sprejeti krščanstvo; začetki krščanstva // miselnost, kultura, ki temelji na krščanski veri: krščanstvo v umetnosti

kristján -a m (a) pripadnik krščanske vere: postati kristjan; biti dober kristjan / prvi kristjani

kristjánski -a -o prid. (a) star. krščanski: kristjanska vera

kristján -a m, člov. (a) |pripadnik krščanstva|

Marino iz tvojih več kot kvalitetnih člankov vključujem povezave v svoje članke o Sakralnih objektih v Prekmurju.Hvala in prav lep pozdrav, --Feri 14:14, 9 junij 2007 (CEST)

Sveti Urban. Bi se ta gospod kje našel? Hvala na pomoči in lep pozdrav! LP --Feri 21:21, 7 junij 2007 (CEST)

Poglej v časnik Družina, sicer pa je tudi v Wikipediji v angleščini en:Pope Urban I ali v hrvaščini zelo na kratko hr:Urban I. Želim ti veliko navdiha še za vnaprej. LP, Marino 08:09, 8 junij 2007 (CEST)

Pa še nekaj: v zadnjem času sem dodal kar precej člankov na temo krščanski prazniki. Ustrezne povezave lahko vključiš v svoje članke, npr. Cerkev Tam-in-tam je posvečena Srcu Jezusovemu, Kapela Ta-in-ta je posvečena Marijinemu vnebovzetju. Prav tako sem obdelal že nekaj glavnih delov cerkvene arhitekture in mašnih pripomočkov, ki jih tudi lahko vključiš kot povezave, npr. prižnica, spovednica, zakristija, ciborij, kelih, ipd. Še enkrat lep pozdrav, Marino 12:05, 8 junij 2007 (CEST)


Cerkev v Domanjševcih[uredi kodo]

Oj. Rada bi te prosila oz opozorila, da je cerkev zanimiva tudi zaradi svoje romanske gradnje ter (če se ne motim) romanskega portala. Po mojem mnenju bi mnogo doprispeval k wikipediji, če bi dodal še kako fotografijo apside ter portala - seveda slikano od blizu. Predvidevam namreč, da je slikovni vir tvoj. V pomoč ti je lahko tudi knjiga Romanika iz zbirke Ars Sloveniae sicer pa tudi Zadnikarjeva Romanika iz 50tih let 20.st.--Amazone7 00:11, 12 junij 2007 (CEST)

To sem slikal 28. septembra 2006 in kot vidiš na sliki je cerkev v obnavljanju. Sliko portala imam seveda tudi od blizu. Ne vem, če je že obnovitev končana, ker bi vseeno slike po obnovitvi pokazale njeno pravo vrednost. Ker pa spada pod kulturno dediščino jo bodo prav gotovo restavrirali strokovnjaki. LP--Feri 00:44, 12 junij 2007 (CEST)

Nisem kritizirala tvojega članka, sem vesela, da je spomenik predstavljen in zato je fino, da so prikazani tudi pomembni detajli, če so na voljo. Prav tako me veseli, da os restavratorska dela v teku:) Jaz z veseljem prispevam tja, kjer imam na voljo sama slikovno gradivo. Počasi mi gre že namreč na živce, da ves čas poslušam na fakulteti, kako je wikipedia nepreverjen vir in bi rada da izgubi ta nehvaležni pečat. V tvojem primeru je sedaj tale nova dodana fotka super - morda pa bo kakšen bruc ali naključni opazovalec brskal za temi podatki in bo "odšel tako potešen". Omenjena cerkvica je namreč eden najbolj pomembnih romanskih arhitekturnih sakralnih spomenikov pri nas - pa saj to verjetno veš že sam. Res pohvalno:)--Amazone7 16:16, 12 junij 2007 (CEST) Presenečaš. Sicer pa sem razmišljala še nekaj - obstaja kaka možnost da je lev na cerkvi tudi morebiten simbol evangelista marka? sicer pa lahko daš to samo kot medpredmetno povezavo.--Amazone7 23:02, 12 junij 2007 (CEST)

O evangelistu Marku ne rabim trenutno nič več dosti vedeti - če ne bi vedela do zdaj, bi bila že sramota - je eden od osnovnih in zelo znanih ikonografskih motivov ---> Simbolizira ga namreč lev, po možnosti celo krilat, zato sem ti omenila, da bi lahko dodal kako povezavo, saj ima lev v krščanski ikonografiji več pomenov, ne samo vladarskega.--Amazone7 23:40, 12 junij 2007 (CEST)

Poimenovanje[uredi kodo]

Kakšna je razlika pri poimenovanju objekta, kot je Kapela Sv. Duha, Večeslavci ali Kapela na čast Svetemu Duhu, Satahovci - kaj pomeni "na čast"? Ali ni pomen pri "kapela Sv. Duha" isti?

Nadalje, kaže da smo se končno odločili, da ne pišemo več krajšave "sv.", ampak uporabimo polno besedo. Prosil bi te, če prihodnje članke o sakralnih objektih pišeš na tak nači. Pravtako bi bilo treba popraviti tudi podnapise slikam v članku Galerija sakralnih objektov v Prekmurju.

Kot zadnje, ali mogoče veš, kaj je pravopisno pravilno: "cerkev Svetega Duha" ali "cerkev svetega Duha". Pri svetnikih pišemo besedo "sveti" z malo. Podobno me zanima za besedi "Trojica" in "Križ".

Pravilno je z malo. Z veliko bi bilo, če bi se cerkev imenovala po kraju Sveti Duh. --Eleassar pogovor 14:00, 22 junij 2007 (CEST)

Pravilno poimenovanje najdete na:

Viri seveda, če obstaja register:

  • Register nepremične kulturne dediščine © Ministrstvo za kulturo, EŠD, lahko popraviš, da bo vse enako.


Sveti duh Sveti duh Sveti duh

Slovenski pravopis

Svéti dúh -ega -á v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Svéti Dúh -ega -á m, druga enota dalje -u -á -u -om oseb. i. (ẹ́ u ẹ́ a) ver.

Svéta trojíca -e -e ž, oseb. i. (ẹ́ í) ver. počastiti ~o ~o

Svéta Trojíca -e -e ž, zem. i. (ẹ́ í) pri ~i ~i

svetotrojíški -a -o, neurad. trojíški -a -o (i; i)

Svetotrojíčan -a, neurad. Trojíčar -ja m, druga oblika s -em preb. i. (í; í)

Svetotrojíčanka -e ž, preb. i. (í)

Podnapise k slikam v članku Galerija sakralnih objektov v Prekmurju bom popravil jaz.

Mogoče še komentar k zgornjemu članku: Krščan - kristjan LP --Feri 14:35, 22 junij 2007 (CEST)

Dokler ne bodo v Sakralni objekti v Prekmurju vse prestavljeno (tudi kapele) ne morem delati spremembe pri slikah. LP --Feri 14:49, 22 junij 2007 (CEST)
Bog tudi pišemo tudi veliko. --Domen 14:50, 22 junij 2007 (CEST)

V pravopisu se uporablja tudi z malo črko.

Bóg -á m -u -á -u -om oseb. i. (ọ a) ~u hvala; verovati v ~a; pravični, večni, vsemogočni ~; ~ Oče; ~ Sin; ~ Sveti duh; ~ ti daj srečo; ~ vaju blagoslovi

bóg1 -á m, člov. -u -á -u -om; -ôva/-á -ôv; -ôvi -ôv v zvezi hvala bogú (ọ a; v zvezi u) verovati v ~a; ~ sonca; poud.: biti ~ v družini |imeti veliko veljavo|; prizor za ~ove |imeniten, čudovit|

bogínja -e ž, člov. (í) ~ sreče; poud. Ta ženska je njegova ~ |oboževanka|; nardp. |vedeževalka|

bóg2 -a -o; bolj ~ (ọ) neknj. ljud. ubog: ~i ljudje; ~a stvar

bóg3 razpolož. medm. (ọ) O ~, kaj bo iz tega; ~, tega pa nismo pričakovali; ljubi ~; ~ nebeški LP--Feri 15:13, 22 junij 2007 (CEST)


Torej, beseda sveta pri Sveti Trojici je vselej z veliko, kar potem takem pomeni cerkev Svete Trojice in Svetega Duha. Trojica in Duh sta bitji, kaj pa za križ - ali je potem cerkev svetega križa, svetega Križa ali Svetega Križa?

Pa še glede gornjega vprašanja: ali ne bi bilo bolje članek Kapela na čast Svetemu Duhu, Satahovci preusmeriti na Kapela Svetega Duha, Satahovci, da se poenotijo imena za cerkve in kapele posvečene Svetemu Duhu?

Čisto informativno: nekateri napačno pravijo prebivalcem Krškega Krščani namesto Krčani.

Uh, da ne pozabim, imamo še Cerkev Srca Jezusovega, Velika Polana. Srce z veliko ali z malo, to je zdaj vprašanje.

SrceLP --Feri 21:23, 22 junij 2007 (CEST)

Zdaj grem preusmerjat še kapele v Kategoriji:Sakralni objekti v Prekmurju. --Janezdrilc 15:00, 22 junij 2007 (CEST)

Kjer imaš pri članku VIRI: EŠD

te bo le ta pripeljal na pravilni vpis objekta v sakralno kulturno dediščino Slovenije. LP --Feri 15:10, 22 junij 2007 (CEST)

Janez, če smem tvojo interpretacijo malo popraviti:
  • Sveta Trojica samo v primeru zemljepisnih imen, sicer Sveta trojica. Torej cerkev Svete trojice.
  • Sveti Duh samo v bogoslužnih in teoloških besedilih (kar WP seveda ni); sicer Sveti duh. Torej cerkev Svetega duha.
--Eleassar pogovor 15:15, 22 junij 2007 (CEST)
WP, resda ni bokoslužno/teološko besedilo, vendar se pri cerkvah uporablja poimenovanje, kot ga uporablja cerkev, to pomeni teološko. Cerkev je kot graditeljica, lastnica in uporabnica cerkva slednje poimenovala glede na svoje teološke poglede, zato mislim, da uporabljamo takšno poimenovanje. --Janezdrilc 15:29, 22 junij 2007 (CEST)
Res je. Zakaj pa potem uporabljamo (pišemo) tudi bog z veliko? --Domen 20:58, 22 junij 2007 (CEST)

Imamo 2 članka z isto vsebino: Kapela sv. križa, Bukovnica in Kapela svetega Križa, Bukovnica. Ali se v tem primeru naredi samo redirect ali se enega kar zbriše. Drugi je že bil redirektan, samo ne vem zakaj prvi potem še obstaja pod istim imenom. --Janezdrilc 15:41, 22 junij 2007 (CEST)

Žal sem na to opozarjal, vendar sem naletel tistega časa,na gluha ušesa, pozneje se je pa pozabilo. s tem seveda nisem imel resnično število člankov - izbris. LP --Feri 15:45, 22 junij 2007 (CEST)


Vabljen si k sooblikovanju smernic za zapisovanje svetniških imen. Prosim te še, če preletiš kategoriji Cerkve v Sloveniji in Sakralni objekti v Prekmurju in preveriš, če so sedaj vsi naslovi zadovoljivi. --Janezdrilc 23:05, 23 junij 2007 (CEST)

OVL izbrana slika[uredi kodo]

Glej Slika:Gong roža 1.jpg in Pogovor o sliki:Gong roža 1.jpg. Se nismo poleg tega zmenili, da mora biti pogoj za izbrano sliko članek? lp., Ziga 16:36, 2. julij 2007 (CEST)

Geopedija in naselja[uredi kodo]

Sem uredil v predlogi, geopedija je precej dobra zadeva. Poglej si Puconci.--Slodave 11:54, 6. julij 2007 (CEST)

Uporabnik:Lanfra/Peskovnik Naselja , Uporabnik:Lanfra/Peskovnik Naselja B

Rotunda v Selu[uredi kodo]

Oj. Za rotundo v Selu priporočam delo Marjana Zadnikarja: Romanika. je več izdaj in je zelo dober vir za umetnostno zgodovino romanske arhitekture. Trenutno nimam pri roki, ti ga pa toplo priporočam. Imam še idejo, je morda možno kako dobiti fotogtrafijo freske sv. Trojice v notranjosti (seveda če narediš sam, brez fleša). V kolikor je prepovedano fotografiranje, pa tudi ok. --Amazone7 01:50, 11. julij 2007 (CEST)

Lastnih slik nimam, sem pa namenjen v jeseni spoznati tudi notranjost nekateri sakralnih objektov. Vendar le ko bom

vedel, katere slike je možno sploh na slovenski Wikipediji priložiti člankom. Namreč tu zgleda še niso postavljena »dokončna« pravila, ki pa seveda to nikoli ne bodo, saj jih skoz dopolnjujemo in spreminjamo. Zato ne vem, če bi lahko fotografijo freske svete Trojice v notranjosti sploh lahko dodal. LP --Feri 10:08, 11. julij 2007 (CEST)

Freska je sicer romanska, tko da dovoljenje avtorja dvomim da rabiš.. je pa vprašanje če je dovoljeno sploh fotkati, jaz tako npr fotke od Mirnskega kranjskega prezbiterija imam, kje drugje pa se ne sme...--Amazone7 18:19, 11. julij 2007 (CEST)

Pardon, popravljam napako, v rotundi je na stropu kupole prestol milosti in Kristus v Slavi--Amazone7 19:21, 11. julij 2007 (CEST)

Makro objektiv[uredi kodo]

Kateri objektiv/predleče/obročke za makro posnetke uporabljaš na Canon-u EOS 300D? Namreč, odločam se za nakup malo boljšega fotoaparata (moj sedanji N. Coolpix slabo deluje), zato bi rad še mnewnje kakega ljubiteljskega fotoaparata, poklicnih imam dovolj(!). Po forumih zelo kritizirajo objektiv v kitu (sicer EOS 350D). Ali je tak objektiv sploh primeren za makro uporabo? Pa še to kakšne izkušnje imaš z Canonom. Izbiram pa med Nikonom D40 (malo v prednosti zaradi popusta 90€ in dveh objektivov v kitu), Canon EOS 350D in Sony A100. --Miha 13:09, 22. julij 2007 (CEST)

Miha hvala na zaupanju. Sam imam makro objektiv SIGMA 70 - 300 mm F4 - 5.6 APO DG MACRO. Tu ti posredujem dva naslova izmed mnogih z opisi za CANON in enega za NIKON, ki je tudi cenejši. Spada pa prav tako v svetovno elito. Ta objektiv je teleobjektiv in makro objektiv v enem. Seveda boš slišal, da so najboljši originalni, vendar zaradi kvalitete ne zaostajata tako Sigma kot Tamron, pa še cenejši so. Canon, Canon, Nikon.

Če bi se odločil za Nikonom D40 bi kupil zelo soliden aparat.

Jaz sem dobil mnogo koristnih informacij preko e - pošte od prodajalcev takšne opreme, ki so profesionalci in vedo res svetovati. So tako daleč profesionalci, da če kakšnega artikla nimajo svetujejo konkurenčno trgovino, samo da bi ustregli kupcu. Najboljše je vedeti kaj bi kot stranka rad imel.

Meni je ta objektiv všeč in ni mi žal, da sem ga kupil. Priznam pa, da sem do sedaj odkril le del skrivnosti, ki jih ponuja. Teh v navodilih ni. Moraš jih odkriti sam. Nagrada pa ti bo navdušenje nad vsakim dobrim posnetkom. Lp --Feri 17:46, 22. julij 2007 (CEST)

Hvala za koristne informacije. objektiv je malo drag zame, vendar bom vseeno premislil. No vsaj za goriščne vem. Zanima me ali se res lahko najbližje ostriš na 95 cm, ni ravno ugodno (NAJBLIŽJA RAZDALJA OSTRENJA 150 cm (95cm v Makro načinu)). Pa še kako dosežeš lep zabris v ozadju, posebne funkcije ali s samo globinsko ostrino. Kako pa je z računalniško obdelavo? Ali The GIMP (podobno kot Photoshop), Xsara Xtreme, G. Picasa zadostujejo? Po forumih berem, da jo je potrebno veliko več, ampak tudi kvaliteta zapisa to dopušča.
Kaj pa meniš o tem objektivu, ki ima najbližjo razdaljo pri kateri še ostri 45 cm in temu z 25 cm (nič pa ne piše o makro načinu)? Objektiv v kitu pa ostri od 45 cm dalje (spet ne piše nič o makro načinu).--Miha 22:19, 23. julij 2007 (CEST)

Prvi je makro in ostri od 45 cm naprej, pri drugem pa ne piše nič o makru zato ker spada v skupino zoom. (glej levo stran). Veš zdaj si me postavil v težak položaj, namreč odgovore bi ti lahko iz rokava stresel, če bi vse objektive preiskusil. Sicer je pa najboljše, če si v bližini kake specializirane trgovine, da denar za ceno objektiva založiš nato ga pa preiskusiš (najboljše preko vikenda). Če ti bo kvaliteta odgovarjala ti izstavijo račun, če pa ne, pa ti vrnejo denar. Glede oddaljenosti ostrenja pa ima vsak objektiv svojo nastavitev, tako, da bliže ne moreš iti, če pa greš dalje pa bo toliko manjši objekt.

Z The GIMP še nisem delal, nekako sem se navezal na Adobe Photoshop Elements - dobil sem ga ko sem kupil fotoaparat. Če boš kupoval novi fotoaparat pazi, da bo imel priloženo tudi kvalitetno opremo za računalniško obdelavo. Pravilo pa bi naj bilo, da če je možno takšno opremo čim manj uporabljati - iz fotoaparata bi naj prišle že dobre slike.

Toliko - želim ti dober nakup, pa obilo naj,naj,naj slik. Lp --Feri 11:39, 26. julij 2007 (CEST)

Še enkrat hvala za nasvete. Objektiv pri N. D40 je kljub vsem kritikam super. Naredil sem že okoli 3000 posnetkov na morju in doma, razen nekaj nekaj posnetkov z različnimi osvetlitvami ni nobeden slab. Aparat šepa lev "le" tritočkovnim avtofukusu, tako da raje ostrim ročno. --Miha 19:21, 9. september 2007 (CEST)

Geopedija[uredi kodo]

Izgleda da imaš dobre stike z Geopedijci. Zadeva je zelo koristna za načrtovanje izletov in podobno. Zanima me ali obstaja kakšen podoben projekt za ostale države (predvsem Avstrijo, Italijo in Hrvaško). --Janez Novak 14:36, 22. julij 2007 (CEST)

Geopedija nudi tudi to:Kolesarjenje - podatki iz datoteke *.gpx Lp--Feri 18:43, 22. julij 2007 (CEST)

Mogoče bi uporabil Google Earth, prej sem vnašal vanj cerkvene objekte. Lp --Feri 18:10, 22. julij 2007 (CEST)

Za Avstrijo in Italijo je Google Maps še zadovoljiv, nekaj podobnega za Hrvaško pa http://www.kartegradova.com/hrvatska. --Miha 15:53, 22. julij 2007 (CEST)

Feri, povezavo na Geopedijo dodajaj med zunanje povezave, saj Geopedija ni v nikakšnem sorodu z Wikipedijo. --Domen 21:02, 23. julij 2007 (CEST)

Imam komentar - glede na to da si Prekmurec, verjetno še nisi bil v Šentrupertu na Dolenjskem - moram te namreč opozoriti, da se tam, kjer je označena ž.c. SV. Ruperta v geopediji, le-ta v reali ne nahaja - tisto kar je označeno v geopediji je namreč pokopališka cerkev s pokopališčem, ki je malo ven iz jedra vasi. Dejansko se cerkev Sv. Ruperta nahaja v starem trškem jedru vasi in je s treh strani obdana s cesto, mislim da ti ne bo težko popraviti in najti kje je to. Me pa veseli da si dodal tako smiselno povezavo in k njej pripel mojo fotografijo:)--Amazone7 22:35, 23. julij 2007 (CEST) hvala za popravek:)--Amazone7 23:45, 23. julij 2007 (CEST)

Prošnja[uredi kodo]

Včeraj sem bil z upokojenci v Prekmurju. Ustavili smo se tudi v Lipovcih, pri družini ki izdeluje čudovite predmete iz slame. Ali veš ali imajo kakšno posebno ime? Sem pozabil vprašati ali pa preslišal razlago. Sem bil preveč zaposlen z fotoaparatom. Vnaprej hvala, --Janez Novak 21:05, 14. september 2007 (CEST)

Izdelki iz slame Mogoče ste bili celo pri njih

Upam, da ste se imeli lepo in upam, da sem kaj pomagal.--Feri 21:27, 14. september 2007 (CEST)

Zapisovanje cerkva[uredi kodo]

Prosim, poglej malo Wikipedija:Zapisovanje svetniških imen -> Cerkve -> Ime. Kot predlog sem dopisal 3. in 4. alinejo. Kaj meniš o njiju? --Janezdrilc 18:26, 7. oktober 2007 (CEST)

Ja v redu bo - lotil si se pa ogromnega dela, če vneseš samo vse cerkve v Sloveniji. Če velja zapisovanje svetniških

imen v besedilu (opisih) posameznih sakralnih objektov - predvsem kratic sv. - sveti, bom moral še enkrat vse pregledati in popraviti. lp --Feri 19:03, 7. oktober 2007 (CEST)

Sakralni objekti v Prekmurju[uredi kodo]

Zanima me, ali obstajajo poleg katoliških in evangeličanskih še kaki drugi sakralni objekti v Prekmurju. Kolikor vem, je bilo včasih precej razširjeno tudi judovstvo. V Lendavi je bila, če se ne motim, sinagoga. So še kakšni ostanki od nje ali je ohranjena kakšna druga "drugoverska" zgradba? --Janezdrilc 03:45, 12. oktober 2007 (CEST)

Ja to bi bilo eno izhodišče:

Slika domačega goveda[uredi kodo]

Že parkrat sem gledala tvoj posnetek krave (no ali pa domačega goveda), je zelo dober, oster, me pa nekaj moti pa bi samo predlagala izboljšavo. Slika je izrazito prepolna modre barve ter modrih senc. Če dovoliš jo izboljšam, še lažje pa bo, če to narediš sam. Če ne znaš s photoshopom, ti lahko tudi povem kako.--Amazone7 00:20, 20. oktober 2007 (CEST)

Kar izvoli, sam momentalno nimam časa, pa hvala. Lp --Feri 01:16, 20. oktober 2007 (CEST)

Cerkev vs Občina[uredi kodo]

Zakaj spreminjaš seznam, saj je očitna razlika med zgradbo in organizacijsko enoto? LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 14:29, 4. november 2007 (CET)

Kot sam vidiš, da pri posameznih cerkvah ni opisana samo zgradba, ampak cela zgodovina do današnjih dni, tako, da predstavlja tudi cerkveno občino. Tako so vse evangeličanske cerkve razen v Pečarovcih, ki pa ni omenjena, za sebe tudi samostojne evangeličanske cerkvene občine. Sicer pa lahko seznam vrnem. --Feri 14:38, 4. november 2007 (CET)

Ja, ampak v člankih ni niti omembe o zgodovini občine (npr. Evangeličanska cerkev, Bodonci). PMSM bi bilo najbolje, da bi imeli samostojen članek, kot za RK župnije; notri pa zgodovino občine, verske objekte, vodje občine, morebitne geografske/verske spremembe pri delovanju,... LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 14:52, 4. november 2007 (CET)

Dobro, če tako meniš, res je bolj pregledno, vendar je vprašanje kako dolgo bo ostalo rdeče.Potem te prosim, da vrneš. Pri cerkvah se omenjajo prav tako kot pri gradovih takratni zemljiški gospodje - lastniki. Vendar je o njih zelo malo podatkov. Mogoče veš ti za kakšen nasvet. Na madžarski Wikipediji je prav gotovo več, vendar žal madžarščine ne obladam. Fevdalne rodbine v Prekmurju.

LP, --Feri 15:06, 4. november 2007 (CET)

Bom pogledal, če najdem kaj gradiva o tem; zaenkrat bom pustil, kot si naredil. LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 15:19, 4. november 2007 (CET)