Umetnost srednjega paleolitika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Acheulski pestnjak iz Saint-Acheula v Franciji

Najzgodnejši nesporni dokazi prazgodovinske umetnosti datirajo v mlajši paleolitik pred približno 50.000 do 40.000 leti. [1] Vizualna umetnost se je začela s pojavom kipcev, kroglic in jamskih poslikav v Evropi, Afriki, Ameriki in Avstraliji kulture homo sapiensa pred približno 40.000 leti. [2]

Skupaj z religijo in drugimi kulturnimi pridobitvami sodobne človeške družbe je pojav figuralike treba označiti kot popolno behavioristično sodobnost. Obstaja pa dokaz nastajajočega estetskega ustvarjanja med homo erectusom starejšega paleolitika (stara kamena doba) in homo sapiensa v srednjem paleolitiku (srednja kamena doba) v obdobju, ki vodijo do začetka mlajšega paleolitika, od pred 200.000 do 50.000 leti, zlasti visoka simetrija kamnitega orodja, pogosto izdelanega z veliko skrbnostjo, bolj kot bi bilo nujno potrebno za navadno uporabo.

Pred homo sapiensom[uredi | uredi kodo]

Najzgodnejši dokazi umetniške dejavnosti v obliki diagonalnih vrezov, narejenih z zobom morskega psa, so bili v letu 2014 najdeni na 500.000 let starem fosilu školjke na Javi, v 1890-ih pripisani človečnjaku (homo erectusu). [3]

Acheulski pestnjak iz Kenta

Homo erectus je precej prej izdeloval navidezno brezciljne vzorce na artefaktih, kot je tisti, ki so ga našli v Bilzingslebnu v Turingiji, kar bi lahko razumeli, da je bil predhodnik umetnosti, pa tudi da to razkriva namen mojstra za dekoriranje in modo zunaj praktične uporabe. Simetrija in pozornost, namenjena obliki orodja, sta nekatere prepričali, da so v acheulskem pestnjaku in zlasti lovorovi konici prepoznali umetniški izraz.

Maska iz jame Roche-Cotard bi bila prav tako lahko dokaz neandertalčeve figuralne umetnosti, čeprav je iz obdobja po njegovem stiku s homo sapiensom. Podobno je piščal z arheološkega najdišča Divje babe sporno imenovati za neandertalčevo glasbilo, datirano v približno leto 43.000.

V Maroku so tudi odkrili najdbe srednjepaleolitskega kiparstva, kot sta Venera iz kraja Tan-Tan (pred letom 300 000 pr. n. št.) [4] in Venera iz Berekhat Rama (250 tisoč pr. n. št.). Oba predmeta sta lahko fizični skalni formaciji z naključno podobnostjo človeške oblike, vendar nekateri znanstveniki menijo, da se kažejo sledovi pigmentov ali rezbarij, namenjenih dodatnemu poudarjanju človeku podobne oblike.

Jama Blombos[uredi | uredi kodo]

Leta 2002 so v jami Blombos v Južni Afriki odkrili kamne iz okre z vtisnjeno mrežo ali križastim vzorcem, datirane v obdobje pred približno 70.000 leti. Nekateri raziskovalci menijo, da so bili zgodnji ljudje (homo sapiens) sposobni abstrakcije in ustvarjanja abstraktne ali simbolne umetnosti. V jami Blombos so odkrili tudi kroglice iz školjk, datirane v obdobje okoli 70.000 let pr. n. št. [5][6][7] Leta 2011 so naleteli na del jame, v kateri so bile slike skupaj z drugimi umetniškimi predmeti, datirani v leta pred 100.000.

Več arheologov, tudi Richard Klein iz Stanforda, dvomijo, da je jama Blombos prvi primer dejanske umetnosti.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. According to the Metropolitan Museum of Art, the earliest known art is dated to 40,000 B.C., at Ubirr in northern Australia. The New York metropolitan museum of art Heilbrunn Foundation Retrieved 2011-09-17
  2. edited by A. Toomela T. Ahmed & B.L. Miller - Cultural guidance in the development of the human mind - 245 pages ISBN 1-56750-573-2ABC-CLIO, 2003[1] Retrieved 2011-09-16
  3. http://www.newscientist.com/article/mg22429983.200-shell-art-made-300000-years-before-humans-evolved.html#.VISuEibfWnM
  4. Chase, Philip G (2005). The Emergence of Culture: The Evolution of a Uniquely Human Way of Life. Birkhäuser. ISBN 978-0-387-30512-7. , pp. 145-146
  5. "In African Cave, Signs of an Ancient Paint Factory". The New York Times. 2011-10-13. 
  6. National Science Foundation "bbcochre2000". Pridobljeno dne 2010-10-30. 
  7. Tim Radford, science editor The Guardian Newspaper 16 April 2004 artsandhumanitiesChristopher Henshilwood → Guy Gugliotta Smithsonian magazine July 2008 [Retrieved 2012-02-09]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Katholing, Winfried: Die Groß-Steinskulpturen – Kultplätze der Steinzeit? Books on Demand, 2001 ISBN 3-8311-1782-9
  • Hans Joachim Bodenbach: Prof. Dr. phil. Walt(h)er Matthes (3. 9. 1901 - 20. 01. 1997), Archäologe in Brandenburg und Oberschlesien, Museumsleiter in Beuthen O/S, Prof., Dir. und Ordinarius für Vor- und Frühgeschichte an der Universität Hamburg. Glinde (Hamburg) 2013,123 S.,16 Abb.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]