Umetnine, poškodovane, uničene ali ukradene v izgredih v Brasílii (2023)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Portret Renana Calheirosa iz galerije uradnih portretov nekdanjih predsednikov senata v glavni dvorani hiše

Med vdorom v brazilski kongres leta 2023 so bila številna umetniška dela tarča podpornikov nekdanjega brazilskega desničarskega predsednika Jaira Bolsonara.[1][2][3][4][5][6]

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Brasília, zvezna prestolnica Brazilije, je načrtovano mesto in njena arhitektura velja za edinstveno. Mesto je bilo leta 1987 uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine in je razdeljeno na predele za določene dejavnosti, kot so hotelski sektor, bančni sektor in diplomatski sektor.[7][8] Ker je Brasília sedež brazilske vlade, se v mestu hrani več diplomatskih daril in umetniških del, ki so prikazovana na mednarodnih in domačih umetniških razstavah (večinoma v kulturnem republiškem kompleksu). Vladne zgradbe v Brasílii zaradi svoje modernistične arhitekture same po sebi niso samo umetniška dela, ampak delujejo tudi kot muzeji, knjižnice in gledališča za uradnike in splošno prebivalstvo, ki pridejo v mesto zaradi javnih služb in kot obiskovalci.[9][10]

Umetnine[uredi | uredi kodo]

Ekipa tehnikov začne restavratorska dela na skulpturi Angela Alfreda Ceschiattija. V ozadju je plošča Araguaia, avtorice Marianne Peretti, prav tako na popravilu

Številna umetniška dela so napadalci med izgredom raztrgali, razrezali, polomili, porisali ali ukradli. Prva poročila ocenjujejo, da je bilo v napadu izgubljenih za 9 milijonov BRL (skoraj 1,7 milijona USD) umetniških del (vladna poslopja kot taka niso vključena). Storilci so poškodovali, uničili ali ukradli naslednja umetniška dela:

Dela, ki jih je prizadejal vdor v brazilski kongres leta 2023
Ime umetnine Tip dela Status Avtor Datum stvaritve Datum pridobitve Opombe
Relógio da Corte de Luiz XIV (Sodna ura francoskega kralja Ludvika XIV.) Ura Poškodovana André Charles Boulle (Designer) & Balthazar Martinot (Maker) 18. stoletje [5]
Vaso da Dinastia Shang (Kitajska vaza dinastije Shang) Váza Uničen 1.600 Pr.n.št [11]
Ato de assinatura do Projeto da 1ª Constituição (Akt podpisa prve brazilske ustave) Slika Poškodovana Gustavo Hastoy 1890 [12]
Mobília do antigo Palácio Monroe (Pohištvo iz nekdanje kongresne palače) Pohištvo 19. stoletje [13]
A Bailarina (Balerina) Bronast kip Ukraden, vrnjen Victor Brecheret 1920 [5]
As Mulatas (Mulatka) Slika Poškodovan Di Cavalcanti 1962 [5]
Araguaia Vitraj Uničen Marianne Peretti 1977 [5]
Pisalna miza Juscelina Kubitscheka Miza Poškodovana Oscar Niemeyer in Anna Maria Niemeyer okrog 1960 okrog 1960 [5]
A Justiça (Pravica) Graniten kip Poškodovan Alfredo Ceschiatti 1961 [5]
O Flautista (Flavtist) Bronast kip Uničen Bruno Giorgi 1962 [5]
Stol predsednika ustavnega sodišča Stol Poškodovan Jorge Zalszupin [5]
Galhos e Sombras (Palice in sence) Lesen kip Uničen Frans Krajcberg [14]
Muro Escultório (Kiparski zid) Lesena plošča Poškodovana Athos Bulcão [14]
Maria, Maria Bronast kip Poškodovan Sônia Ebling 1980 [14]
Bandeira do Brasil (Brazilska zastava) Slika Poškodovana Jorge Eduardo Alves de Souza [14]
Vênus Apocalíptica (Apokaliptična Venera) Plastika Poškodovana Marta Minujín [5]
Retrato de José Bonifácio (Portret Joséja Bonifácia) Slika Poškodovana Oscar Pereira da Silva 1922 [5]
Brasão da República (Grb Brazilije) Grb Poškodovan [15]
Tapiserija v lasti princese Izabele Tapiserija Poškodovana [16]
Doprsni kip Ruya Barbose Doprsni kip Uničen [16]
Bust of Joaquim Nabuco Doprsni kip Uničen [17]
Brazilska ustava iz leta 1988 Knjiga Ukradena, nato vrnjena [18]

Posledice[uredi | uredi kodo]

Potem ko so napadalci in storilci zapustili vladne zgradbe, je brazilska ministrica za kulturo Margareth Menezes sporočila, da je UNESCO ponudil ekipo svojih strokovnjakov za pomoč pri popravilu umetniških del, ki jih je mogoče obnoviti. Poleg tega se je obrnila na konservatorje in restavratorje Nacionalnega inštituta za zgodovinsko in umetniško dediščino (Iphan) s prošnjo pri konserviranju in obnovitvi umetniških del.[19][20]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Brazil protests: Artwork suffers damage beyond repair«. BBC News (v britanski angleščini). 9. januar 2023. Pridobljeno 9. januarja 2023.
  2. ↑ Lawson-Tancred, Jo (9. januar 2023). »Here Are the Artworks Destroyed by Pro-Bolsonaro Rioters in the Storming of Brazil's Oscar Niemeyer-Designed Capital Buildings«. Artnet News (v ameriški angleščini). Pridobljeno 9. januarja 2023.
  3. ↑ Villegas, Paulina; Jan 9, Rafael Vilela |; 2023. »Brazilian rioters damage iconic buildings and historic art«. Washington Post (v angleščini). Pridobljeno 9. januarja 2023.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: številska imena: seznam avtorjev (povezava)
  4. ↑ »archive.ph«. archive.ph. Arhivirano iz prvotnega dne 9. januarja 2023. Pridobljeno 9. januarja 2023.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  5. ↑ 5,00 5,01 5,02 5,03 5,04 5,05 5,06 5,07 5,08 5,09 5,10 »De relógio doado por corte de Luís XIV a tela de Di Cavalcanti, veja lista com obras de arte danificadas em Brasília«. O Globo (v portugalščini). Pridobljeno 9. januarja 2023.
  6. ↑ »Bolsonaristas destroem patrimônio histórico, obras de arte e gabinetes de autoridades«. O Globo (v portugalščini). Pridobljeno 9. januarja 2023.
  7. ↑ »World Heritage List«. Unesco. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. januarja 2013. Pridobljeno 6. februarja 2013.
  8. ↑ »EBC | Niemeyer e Joaquim Cardozo: uma parceria mágica entre arquiteto e engenheiro«. web.archive.org. 6. januar 2019. Arhivirano iz prvotnega dne 6. januarja 2019. Pridobljeno 9. januarja 2023.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  9. ↑ Ibarra', 'Pedro (27. oktober 2021). »História artística de Brasília entra em exibição no Museu Nacional da República«. Diversão e Arte (v portugalščini). Pridobljeno 9. januarja 2023.
  10. ↑ CRIATIVA, SECRETARIA DE ESTADO DE CULTURA E. ECONOMIA. »Teatro Nacional Claudio Santoro«. SECRETARIA DE ESTADO DE CULTURA E ECONOMIA CRIATIVA (v portugalščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. januarja 2023. Pridobljeno 9. januarja 2023.
  11. ↑ »archive.ph«. archive.ph. Arhivirano iz prvotnega dne 16. januarja 2023. Pridobljeno 16. januarja 2023.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  12. ↑ »Reparo de obras de arte pode chegar a R$ 1 milhão, diz equipe do Museu do Senado«. Senado Federal (v portugalščini). Pridobljeno 14. januarja 2023.
  13. ↑ »Museu traça plano de restauração e reposição de peças atingidas na invasão«. Senado Federal (v portugalščini). Pridobljeno 14. januarja 2023.
  14. ↑ 14,0 14,1 14,2 14,3 »As obras de arte vandalizadas nas invasões em Brasília«. BBC News Brasil (v portugalščini). Pridobljeno 9. januarja 2023.
  15. ↑ Martins, Lorena K. (8. januar 2023). »De obra de Di Cavalcanti à brasão da República: veja lista de itens destruídos | O TEMPO«. www.otempo.com.br (v portugalščini). Pridobljeno 14. januarja 2023.
  16. ↑ 16,0 16,1 »Tapete histórico e busto de Rui Barbosa foram vandalizados no STF«. noticias.uol.com.br (v portugalščini). Pridobljeno 14. januarja 2023.
  17. ↑ »Tapete histórico e busto de Rui Barbosa foram vandalizados no STF«. noticias.uol.com.br (v portugalščini). Pridobljeno 14. januarja 2023.
  18. ↑ »Réplica da Constituição roubada por golpistas é devolvida ao STF«. G1 (v portugalščini). Pridobljeno 14. januarja 2023.
  19. ↑ »Margareth Menezes diz ter convocado reunião com técnicos do Iphan e restauradores para 'reconstruir tudo o que foi violado'«. G1 (v portugalščini). Pridobljeno 9. januarja 2023.
  20. ↑ »Margareth Menezes fará reunião com Iphan para avaliar obras destruídas«. Folha de S.Paulo (v portugalščini). 9. januar 2023. Pridobljeno 9. januarja 2023.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Umetnine,_poškodovane,_uničene_ali_ukradene_v_izgredih_v_Brasílii_(2023)&oldid=6094324«