Ujezd
.svg)
Ujézd (rusko уе́зд, ujezd, ukrajinsko повіт, povit) je bil od 13. stoletja upravna enota Moskovske velike kneževine, Ruskega carstva, Ruskega imperija, Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) in zgodnje Sovjetske zveze. V večini ruske zgodovine je bil ujezd druga raven upravne delitve države. Beseda ujezd po vsebini in ne etimološko ustreza slovenski besedi okraj in na primer angleški besedi grofija (county, rusko графство, grafstvo).
Splošni opis
[uredi | uredi kodo]Ujezd je prvotno pomenil skupino več volosti, ki so nastale v okolici najpomembnejših mest. Ujezde so upravljali knezovi namestniki in od 17. stoletja vojvode (rusko воевода, vojevoda).
Peter Veliki je leta 1708 izvedel upravno prenovo in carstvo razdelil na gubernije (rusko губерния, gubernija). Delitev na ujezde je bila ukinjena in z upravno prenovo Katarine Velike leta 1727 ponovno uvedena.
Sovjetske upravne prenove v letih 1923–1929 so večino ujezdov pretvorile v rajone ('okraje'). V Ukrajini so bili ujezdi prenovljeni v okrožja, ki so bila od leta 1925 do 1930 primarne upravne enote.
Besarabija
[uredi | uredi kodo]Ujezdi v Besarabiji so se v romunščini imenovali ţinut ali judeţ, kar bi se lahko prevedlo v okraj.
Ukrajina
[uredi | uredi kodo]V Ukrajini so se ujezdi imenovali povit (ukrajinsko повіт, povit).
Vira
[uredi | uredi kodo]- Административно-территориальное деление России XVIII—XX веков. Otechestvennye Zapiski, No.6, 2002 (v ruščini).
- Tarhov, Sergej (2005), »Изменение административно-территориального деления России в XIII-XX в.« (PDF), Logos, 46 (1): 65–101, ISSN 0869-5377