Treri
Treri (starogrško Τρηροι, Trēroi ali Τρηρες, Trēres, latinsko Treri ali Treres) so bili tračansko pleme.
Treri v Trakiji
[uredi | uredi kodo]Treri so živeli v severozahodni Trakiji v pokrajini Serdika, kjer je danes bolgarska prestolnica Sofija. Trere iz Serdike so kasneje med svojo selitvijo proti vzhodu asimilirali Tribali in so nato izginili iz zgodovine.[1]
Treri v Anatoliji
[uredi | uredi kodo]Neznano kdaj v 7. stoletju pr. n. št. je del Trerov čez Traški Bospor vdrl v Anatolijo.[2] Treri so se do poznega 7. stoletja pr. n. št. skupaj s Kimerci selili po zahodni Aziji.[3]
Leta 637 pr. n. št. so Treri pod svojim kraljem Kobosom (starogrško Κωβος, Kobos, latinsko Cobus) in v zavezništvu s Kimerci in Likijci v sedmem letu vladavine lidijskega kralja Ardija napadli anatolsko kraljestvo Lidijo.[4] Premagali so Lidijce in zavzeli njihovo prestolnico Sarde, razen citadele. Ardis je bil v tem napadu morda ubit.[5] V drugem kimerskem napadu na Lidijo leta 635 pr. n. št. je bil morda ubit tudi Ardijev sin in naslednik Sadiat.[5]
Kmalu po letu 635 pr. n. št. so s privolitvijo lidijskega zaveznika Novoasirskega cesarstva in v zavezništvu z Lidijci[6] v Anatolijo vdrli Skiti pod svojim kraljem Madijem.[7] Skiti so premagali Kimerce in izgnali Trere iz Anatolije. Kimerci niso bili več dovolj močni, da bi ogrožali Novoasirsko cesarstvo, Skiti pa so utrdili svojo oblast v Anatoliji, dokler jih niso v 600. pr. n. št. premagali Medijci.[4]
Strabon pripisuje zasluge za izgon Trerov iz Anatolije in poraz Kimercev združeni lidijski vojski, medtem ko Herodot iz Halikarnasa in Polienej zasluge pripisujeta lidijskemu kralju Aliatu II.[8][9]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Mihailov, G. (1991). »Thrace Before the Persian Entry into Europe«. V Boardman, John; Edwards, I. E. S.; Hammond, N. G. L.; Sollberger, E.; Walker, C. B. F. (ur.). The Cambridge Ancient History. Zv. 3. Cambridge: Cambridge University Press. str. 591–618. ISBN 978-1-139-05429-4.
- ↑ Diakonoff 1985, str. 94-95.
- ↑ Olbrycht, Marek Jan (2000). »The Cimmerian Problem Re-Examined: the Evidence of the Classical Sources«. V Pstrusińska, Jadwiga; Fear, Andrew (ur.). Collectanea Celto-Asiatica Cracoviensia. Kraków: Księgarnia Akademicka. ISBN 978-8-371-88337-8.
- ↑ 4,0 4,1 Spalinger, Anthony J. (1978). »The Date of the Death of Gyges and Its Historical Implications«. Journal of the American Oriental Society. 98 (4): 400–409. doi:10.2307/599752. JSTOR 599752. Pridobljeno 25. oktobra 2021.
- ↑ 5,0 5,1 Dale, Alexander (2015). »WALWET and KUKALIM: Lydian coin legends, dynastic succession, and the chronology of Mermnad kings«. Kadmos. 54: 151–166. doi:10.1515/kadmos-2015-0008. S2CID 165043567. Pridobljeno 10. novembra 2021.
- ↑ Diakonoff 1985, str. 126.
- ↑ Phillips, E. D. (1972). »The Scythian Domination in Western Asia: Its Record in History, Scripture and Archaeology«. World Archaeology. 4 (2): 129–138. doi:10.1080/00438243.1972.9979527. JSTOR 123971. Pridobljeno 5. novembra 2021.
- ↑ Ivantchik 1993, str. 95-125.
- ↑ Ivantchik 2006, str. 151.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Diakonoff, I. M. (1985). »Media«. V Gershevitch, Ilya (ur.). The Cambridge History of Iran. Zv. 2. Cambridge: Cambridge University Press. str. 94–95. ISBN 978-0-521-20091-2.
- Ivantchik, Askold (1993). Les Cimmériens au Proche-Orient [The Cimmerians in the Near East] (PDF) (v francoščini). Fribourg, Switzerland; Göttingen, Germany: Editions Universitaires (Switzerland); Vandenhoeck & Ruprecht (Germany). ISBN 978-3-727-80876-0.
- Ivantchik, Askold (2006). Aruz, Joan; Farkas, Ann; Fino, Elisabetta Valtz (ur.). The Golden Deer of Eurasia: Perspectives on the Steppe Nomads of the Ancient World. New Haven, Connecticut, United States; New York City, United States; London, United Kingdom: The Metropolitan Museum of Art; Yale University Press. str. 146–153. ISBN 978-1-588-39205-3.