Trentski Pelc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Trentski Pelc
Trentski Pelc iz Zadnje Trente.png
Najvišja točka
Nadm. višina2116 m
Koordinate46.386°N, 13.7098°E 
Geografija
LegaPrimorska/Gorenjska
PogorjeJulijske Alpe

Za druge pomene glej razločitev

Trentski Pelc (2116 m) je izrazit gorski vrh na skrajnem vzhodnem robu skupine Jalovca.[1]

Severna in severozahodna stena Trentskega Pelca s smermi

Nahaja se v grebenu Veverice ali severovzhodnem grebenu mogočnega Bavškega Grintavca (2347 m). Slednji in Trentski Pelc tvorita skupaj z bližnjim grebenom Pelcev najlepši del južne skupine Jalovca. Še jugozahodni sosed Trentskega Pelca Srebrnjak (2100 m) mu je le v zvesto dopolnilo. Trentski Pelc iz Spodnje Trente (522 m) izgleda s svojimi visokimi pobočji kot ponosna gora, nad Zadnjo Trento (900 m) pa kraljuje z nad 500 m visoko severno steno. Z vrha se vidi Triglavsko pogorje (2864 m), skupina Škrlatice (2740 m), Krnsko pogorje (2244 m), skupina Razorja (2601 m) in Prisanka (ali Prisojnika) (2547 m), Kaninsko pogorje (2587 m), skupina Mangarta (2678 m) in veriga Ponc (2274 m) ter skupina Jalovca (2645 m)[2]

Trentski Pelc iz bližine Poštarskega doma na Vršiču
Trentski Pelc iz Trente, v ospredju Končarjev žleb

Greben Veverice[uredi | uredi kodo]

V okolici Trentskega Pelca sta dva grebena. To sta greben Pelcev in greben Veverice[3]. Greben Pelcev se nahaja na drugi strani doline, slednji pa se razteza od samega vrha proti severovzhodu čez Vratca (1900 m) in Plešivec (2008 m) ter se konča na neimenovanem vrhu K1894 (1903 m). Veverica je lahko tudi kolektivno ime za omenjene vrhove. Pod grebenom se nahajajo Larcov žleb, Jurcov žleb, Lončičev žleb, Kverhov žleb in Klomski žleb. Prečkamo jih, če smo na vrhove namenjeni po plezalnih smereh.

Greben Pelcev[uredi | uredi kodo]

Greben Pelcev nima povezave s Trentskim Pelcem, čeprav ima ustrezni ime. Opisan vrh stoji med Zadnjo Trento in Trento (624 m), greben Pelcev pa med Zadnjo Trento in Bavšico (698 m). Greben ima pet vrhov. To so Pelc za Rušo (2133 m), Zadnji Pelc (2315 m), Srednji Pelc (2338 m), Veliki Pelc (2388 m) in najvišji Pelc nad Klonicami (2442 m).

Seznam dostopov[uredi | uredi kodo]

Trentski Pelc ni ravno lahka gora. v Zadnjo Trento pada z dokaj strmo, na nekaterih mestih celo navpično steno, zato je vrh iz severa dostopen samo plezalcem[4]. Na južno stran pada z nekoliko strmimi pobočji, vendar imamo iz Spodnje Trente speljane neoznačene planinske poti do lovske koče na Starem Utru (1581 m), od nje pa je do vrha brezpotje.

Neoznačene poti in brezpotja[uredi | uredi kodo]

Označenih dostopov na vrh nimamo. Edine neoznačene dostope na vrh imamo iz Spodnje Trente. Lahko vrh dosežemo tudi po brezpotju iz Trente, vendar je slednji od prejšnih precej bolj orientacijsko zapleten. na poti iz Spodnje Trente imamo kar 6 možnosti za vzpon. Lahko gremo do koče po stezi ali stari italijanski vojaški cesti čez Novo Utro[5] in od tam proti vrhu, če pa bi radi vrh najhiteje možno dosegli gremo čez Novo Utro in se med potjo odcepimo ter nadaljujemo po Smeri z vzhoda, po jugozahodnih pobočjih ali do Ribežnov, širokega gorskega prevala med bližnjim Srebrnjakom in od tam nadaljujemo naravnost proti vrhu[6].

Edino brezpotje do vrha vodi iz Trente in sicer skozi Končarjev žleb do lovske koče na Starem Utru in od tam proti vrhu. Seveda lahko vrh osvojimo po drugih brezpotjih, vendar je slednji najbolj znan bretpotni dostop na vrh.Težavnost plezalnih smeri, neoznačenih poti in brezpotij je urejena po alpinistični lestvici UIAA.

Izhodišče in pot Čas vzpona Višinska razlika Težavnost
Trenta, 624 m (skozi Končarjev žleb) 7h ¾ 1492 m Zelo zahtevno brezpotje (II)
Spodnja Trenta (522 m) 6h ⅓ 1594 m Zahtevna neoznačena steza (I-II)
Spodnja Trenta, 522 m (čez Vratca, 1900 m) 6h ¾ 1594 m Zelo zahtevna neoznačena pot (II)
Spodnja Trenta, 522 m

(čez Novo Utro in po Smeri z vzhoda)

6h ½ 1594 m Delno zahtevno brezpotje (I)
Spodnja Trenta, 522 m

(čez Novo Utro in proti vrhu)

5h ¼ 1594 m Zahtevna neoznačena pot (II/I-II)
Spodnja Trenta, 522 m

(čež Novo Utro in Ribežne)

6h ⅔ 1594 m Zelo zahtevna neoznačena pot (II/I)
Spodnja Trenta, 522 m

(čez Novo Utro in po jugozahodnih pobočjih gore)

6h ¼ 1594 m Delno zahtevna neoznačena pot (I-II)

Plezalne smeri[uredi | uredi kodo]

Trentski Pelc ima dve steni. To sta severna in severozahodna. Obedve sta zelo zračni in izpostavljeni, zaradi tega imata vsaka veliko speljanih plezalnih smeri. Vsaka smer je zelo slikovita, ker je obrnjena proti osrednji skupini Jalovca (2645 m). Pogled imamo tudi proti grebenu Pelcev na drugi strani doline ter na najvišjega in najbolj izstopajočega Pelca nad Klonicami.

16. Smer Rupar - Tepina (V/III-IV), 4h, 1.P: Ines Božič in Peter Poljanič (1978)

17. Trentarska smer (V/III-IV), 6h ½, 1.P: Milan Velikonja in Mirjam Bizjak (1983)

18. Pripravniška smer (V), 7h, 1.P: Miroslav Svetič - Slavc (1982)

19. Smer Krušič - Oman (V/III-IV), 6h, 1.P: Janez Krušič in Jože Oman (1967)

20. Smer Perko - Zaletel (IV/III), 4h, 1.P: Majan Perko in Alojz Zaletel (1949)

21. Avrikelj (V/IV), 5h, 1.P: Marko Gasparič in Milan Velikonja (1981)

22. Severni raz (IV/III), 5h, 1.P: Janez Rupar in Vladimir Schlamberger-Vako (1971)

23. Centralna smer (V+/III-V), 5h, 1.P: Blaž Grapar in Roman Strmšek (2016)

23.1. Rašiška poka (VII/III-IV), 5h ¼, 1.P: Aleš Bardofer in Janez Kekec (2014)

24. Direktna smer (IV/III), 4h, 1.P: Andrej Mahle in Majan Perko (1952)

25. Severozahodni raz (IV/III), 4h, 1.P: Lojze Hrašovec in Slavko Jenko (1949)

25.1. ROF - Rašiški outdoor festival (V/IV), 4h ½, 1.P: Blaž Grapar in Gregor Sluga (2016)

26. Jugo-zahodni greben (II), ¾h, 1.P: Henrik Tuma in Jože Komac (1921)

Razgledi[uredi | uredi kodo]

Trentski Pelc je razgeden vrh. Iz njega imamo širen pogled na[7]:

Jug[uredi | uredi kodo]

Vzhod[uredi | uredi kodo]

Sever[uredi | uredi kodo]

Zahod[uredi | uredi kodo]

Zemljevidi[uredi | uredi kodo]

Bovec - Trenta, Sidarta, 1:25 000

Triglav, Sidarta, 1:25 000

Jalovec in Mangart, PZS, 1:25 000

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. Vzhodna meja skupine Jalovca poteka preko doline Trenta, gorske skupine v Julijcih in Zemljevid
  2. Glej članek gorske skupine v Julijcih
  3. Greben Veverice na Primorskih stenah
  4. Plezalne smeri v severni in severozahodni steni, Primorske stene
  5. Pot čez Novo Utro je stara italijanska vojaška cesta, Slika na Hribih
  6. Tine Mihelič: Julijske Alpe, Planinski vodnik (stran 237)
  7. Razgled iz vrha na Posoških razgledih

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

  1. Seznam slovenskih dvatisočakov
  2. Julijske Alpe
  3. Gorske skupine v Julijcih
  4. Greben Pelcev

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]