Tolkienova mitologija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Izraz Tolkienova mitologija se nanaša na fantazijski svet angleškega pisatelja in jezikoslovca J.R.R. Tolkiena. Ustvaril ga je kot podlago za svoja literarna dela.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Teoretičen zemljevid Arde pred koncem prve dobe.

Geografija je v Tolkienovem svetu zelo pomembna; v svojih knjigah je namreč pogosto zelo natančno opisoval pokrajine in različne geografske značilnosti. Tako lahko s pozornim branjem in s pomočjo zemljevidov, ki jih je risal Tolkien sam in so pogosto vključeni na zadnjih straneh knjig, ustvarimo zelo podrobno podobo takratnega sveta.

Kraj dogajanja v Tolkienovih najbolj znanih literarnih delih (trilogiji Gospodar prstanov, knjigi Hobit in deloma tudi po pisateljevi smrti objavljenem Silmarillionu) je t. i. Srednji svet. Kljub temu, da se ta izraz pogostoma uporablja za opisovanje celotnega Tolkienovega fiktivnega sveta (navsezadnje ga je v tem smislu mnogokrat uporabljal celo Tolkien sam), gre v bistvu le za eno izmed celin na svetu, imenovanemu Arda.

Arda je bila ustvarjeno skozi Glasbo Ajnurjev in je bila namenjena Ilúvatarjevim otrokom, vilinom in ljudem. Nad Ardo so bdeli Valarji, štirinajst najmočnejših Ajnurjev in Majarji (nižji Ajnurji) so postali njihovi služabniki. V začetku je bil svet ploščate oblike, z več kontinenti in oceani, vendar se je po 2. veku »upognil«, čemur bi dandanes rekli, da je postal okrogel. S tem pridemo do malo znane Tolkienove teorije; Arda naj v bistvu ne bi bila nič drugega kakor Zemlja pred približno 6000 leti.

Z geografijo Tolkienove mitologije se je ukvarjalo in se še vedno ukvarja veliko strokovnjakov. Med bolj znanimi je Karen Wynn Fonstad, ki je tudi avtorica dela The Atlas of Middle-earth (objavljen je bil leta 1981), v katerem se ukvarja z večino geografskih elementov Arde.

Nastanek sveta[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Ainulindalë

Vrhovno božanstvo Tolkienove mitologije je Eru Ilúvatar. V začetku je Ilúvatar ustvaril nadnaravna bitja imenovana Ajnur in jih naučil peti. Ko so Ajnur postali v tem dovolj spretni, jim je Ilúvatar razkril melodijo, temeljujočo na njihovi lastni ideji. Melodijo je zmotil le Melkor, najmočnejši izmed Ajnur, zato jim je Ilúvatar predstavil novo melodijo, ki pa jo je Melkor kljub temu zmotil. Ilúvatar jim je dal še tretj melodijo, ki je bila onstran njihove domišljije. Ta glasba je postavila temelje za večino zgodovine Tolkienove mitologije.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Rase[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Rase v Tolkienovi mitologiji

V Tolkienovi mitologiji domuje več inteligentnih vrst. Prvi so nastali Ajnur, nadnaravna bitja, ki jih je ustvaril Eru Ilúvatar. Skozi njihovo glasbo, opisano v mitu Ainulindalë (Glasba Ajnur), je bilo ustvarjeno vesolje - . Nekateri Ajnur so odšli v Eä in najmočnejši izmed teh so se imenovali Valar. Melkor - poosebitev zla in Tolkienova ustreznica krščanskemu satanu, je bil sprva prištet med Valar, vendar je bil pozneje izključen.

Drugi, šibkejši Ajnur, ki so tudi vstopili v Eä, so se imenovali Majar. Sprva je vsak Maja bil pomočnik nekemu Vala, vendar so se nekateri pozneje osamosvojili. Najbolj znana Maja v prvem veku je bila Melian, žena vilinskega kralja Thingola. Majarskega rodu so bili tudi Istari (čarovniki), med katerimi sta bila v tretjem veku najbolj znana Gandalf in Saruman. Melkor je prav tako imel skorumpirane Majarske služabnike, med njimi so bili Balrogi in njegova desna roka ter kasnejši naslednik Sauron.

Jeziki in pisave[uredi | uredi kodo]

Prvi znan jezik je bil stara vilinščina, iz katerega sta se pozneje razvili kvenja in avarščina. Kvenja se je z Vanjar in Noldor širil v Aman, kjer so jo potem prevzeli Teleriji, medtem ko so Sindari (Vilini, ki so si sredi Velikega pohoda premislili in ostali v Srednjem svetu) razvili sindarščino in nandorščino.

Knjige[uredi | uredi kodo]

Tolkienove knjige[uredi | uredi kodo]

V slovenščino so bile prevedene le naslednje knjige: Hobit, trilogija Gospodar prstanov (preveden dva krat; drugi prevod, od Branka Gradišnika, je bil tudi za osnovo podnapisov v filmski uprizoritvi Petra Jacksona), Silmarillion, Hurinova otroka in Drevo in list : izbor krajše proze. Slednje ne uvrščamo v Tolkienovo mitologijo, zato je na spodnjem seznamu ni.

Tolkien je umrl leta 1973. Vsa naslednja dela je zbral in uredil Christopher Tolkien. Le Silmarillion se lahko smatra kot dokončano delo, vse ostalo so zbirke Tolkienovih zapiskov in osnutkov.

  • 1977 Silmarillion
    • V izvirniku The Silmarillion; prevedel Uroš Kalčič, Ljubljana : Gnostica : Karantanija, 2003; prevod XIX. poglavja, »Of Beren and Lúthien«, je izšel v knjigi Drevo in list: izbor krajše proze, z naslovom Beren in Lúthien; prevedel Dušan Ogrizek, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1991;
    • Opis Starih časov, pred Gospodarjem prstanov. Knjiga vključuje tudi zgodbo Akallabêth.
  • 1980 Unfinished Tales of Númenor and Middle-earth
    • Nedokončane zgodbe in eseji, ki so bili izpuščeni iz Gospodarja prstanov in Silmarilliona.

Serija knjig The History of Middle-earth:

Knjige drugih avtorjev[uredi | uredi kodo]

Filmi in igre[uredi | uredi kodo]

Delo Gospodar prstanov je trikrat doživelo filmsko uprizoritev (Gospodar prstanov, bolj znana je Jacksonova trilogija). Hobbit je doživel še tri filmske uprizoritve (Hobit).

Obstaja trideset računalniških iger na temo Srednjega sveta.

Prevajalci v slovenski jezik[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

[[ko:� � 운 데 � �]]