Tlaloc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tlaloc
Bog strele, dežja in potresov
Tlaloc glyph.svg
Tlaloc kot ga opisuje Codex Magliabechiano
Druga imenaNonohualco, Tlaloctlamacazqui, Tlaloccantecutli
PrebivališčeTlalocan
Ilhuicatl-Meztli (prvo nebo)[1]
• Chalchiuhtlicueyecatl (Mehiški zaliv)
Spolmoški
RegijaMezoamerika
Etnična skupinaAzteki (Nahoa)
PraznikiEtzalcualiztli
Osebne informacije
StaršiUstvaril Tezcatlipocas (Codex Zumarraga)[3]
SorojenciNič
PartnerXochiquetzal (1.) in Chalchiuhtlicue (2.)
Otrocis Chalchiuhtlicue: Tlaloque (Nappatecuhtli, Tomiyauhtecuhtli, Opochtli, Yauhtli) in Huixtocihuatl[2]
Ustrezniki
Misteki ustreznikÑuhu-Dzahui
Zapoteki ustreznikPitao-Cocijo

Tlaloc (klasični nahuatl: Tlāloc [ˈtɬaːlok])[4] je azteški bog dežja, vetra, strele nadlog in rodovitnosti.[5] Široko so ga častili kot dobrodelnega dajalca življenja in prehrane. Vendar so se bali tudi zaradi svoje sposobnosti pošiljanja toče, grmenja in strele ter zaradi tega, ker je bil gospodar močnega elementa vode. Tlaloc je povezan tudi z jamami, izviri in gorami, zlasti sveto goro, na kateri naj bi prebival. Njegove živalske oblike vključujejo čaplje in bitja v vodi, kot so dvoživke, polži in morda morska bitja, zlasti školjke.[6] Mehiški ognjič, Tagetes lucida, ki so ga Azteki poznali kot yauhtli, je bil še en pomemben božji simbol in so ga v domačih verskih obredih kadili kot obredno kadilo.

Azteki so se ga zelo bali in so mu žrtvovali ljudi, da so ga pomirili. Verjeli so, da je bil odgovoren za poplave in suše, in da so ga ustvarili drugi bogovi. Najprej je bil poročen s Xochiquetzal, boginjo cvetja, vendar jo je Tezcatlipoca ugrabil. Kasneje se je Tlaloc poročil z boginjo Chalchiuhtlicue (»Ona z žadovim krilom«). Tlaloca so po navadi upodabljali kot plavo bitje s čekani. V njegovem podzemlju so se nahajali tisti, ki so umrli zaradi strele, utopitve ali bolezni. Skupaj s Chalchiuhtlicue je bil oče boga meseca Tecciztecatla. Imel je starejšo sestro Huixtocihuatl. Pri žrtvovanju so otroke utapljali. Tlaloc je vladal tretjemu od petih svetov v azteškem verovanju.

Prebivalci Teotihuacana so tudi častili Tlaloca, čeprav manj nasilno. Tu so našli podzemno svetišče Tlaloca.[7] V predazteškem času sta častili Tlaloca teotihuacanska in tolteška civilizacija v Mezomeriki. Tudi druge mezoameriške kulture so imele podobne bogove dežja, včasih le z malo različnimi lastnostmi. Na primer Maji so poznali Chaaca in Zapoteki Cocijo.

Tlaloc se je imenoval tudi Nuhualpilli.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Cecilio A. Robelo (1905). Diccionario de Mitología Nahoa (spanish). Editorial Porrúa. str. 567, 568, 569, 570, 571. ISBN 970-07-3149-9.CS1 vzdrževanje: Neprepoznan jezik (link)
  2. Cecilio A. Robelo (1905). Diccionario de Mitología Nahoa (spanish). Editorial Porrúa. str. 206, 207. ISBN 970-07-3149-9.CS1 vzdrževanje: Neprepoznan jezik (link)
  3. Cecilio A. Robelo (1905). Diccionario de Mitología Nahoa (spanish). Editorial Porrúa. str. 351. ISBN 970-07-3149-9.CS1 vzdrževanje: Neprepoznan jezik (link)
  4. Andrews, J. Richard (2003). Introduction to Classical Nahuatl (revised izd.). Norman: University of Oklahoma Press. ISBN 978-0-8061-3452-9. OCLC 50090230.
  5. Sahagun, Fray Bernardino de (1569). Florentine Codex: General History of the Things of New Spain. str. 2. To him was attributed the rain; for he made it, he caused it to come down, he scattered the rain like seed, and also the hail. He caused to sprout, to blossom, to leaf out, to bloom, to ripen, the trees, the plants, our food.
  6. "Frogs and toads". mexicolore.co.uk.
  7. Townsend, Richard F. (1992). The Aztecs Thames & Hudson: London. p. 122.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]