Zapoteki

Zapoteki
Didxažon

Heliodoro Charis, Benito Juárez
Skupno število pripadnikov
ok.400.000–650.000
Regije z večjim številom pripadnikov
Mehika 400.000–650.000 (osrednjih in gorskih območjih Oaxaca)
Jeziki
zapoteščina, španščina, angleščina
Religija
rimskokatoliška z elementi tradicionalih verovanj

Monte Albán

Zapoteki (Zoogocho Zapotec: Didxažoŋ) so avtohtoni prebivalci Mehike. Prebivalstvo je zgoščeno v južni zvezni državi Oaxaca, obstajajo pa zapoteške skupnosti tudi v sosednjih državah, kot tudi v tujini. Današnja populacija je ocenjena na približno 400.000 to 650.000,, od katerih so mnogi enojezični v enem od avtohtonih zapoteških jezikov in narečij. V času pred Kolumbom je bila zapoteška civilizacija ena izmed visoko razvitih kultur Mezoamerike, ki je med drugim poznala sistem pisanja. Mnogi Zapoteki so se izselili v ZDA že pred več desetletji, kjer vzdržujejo svoje lastne družbene organizacije na področju Los Angelesa in Central Valley v Kaliforniji.

Obstajajo štiri osnovne skupine Zapotekov: istmeños, ki živijo v južni Tehuantepeški ožini, serranos, ki živijo v severnih gorah Sierra Madre de Oaxaca, južni Zapoteki, ki živijo v gorah Južna Sierra Madre in Zapoteki, ki živijo v in okoli doline Oaxaca.

Ime

Ime Zapotek je eksonim in prihaja iz nahuatlščine tzapotēcah (ednina tzapotēcatl), kar pomeni 'prebivalci kraja sapote'. Zapoteki sami sebe kličejo Be'ena'a, kar pomeni 'ljudje'. Nedavne študije, ki jih je izvedel UNAM, trdijo, da gre morda za hibridno besedo, ki bi jo bilo treba zapisati Zapochteca ali Zaapochteca, in izhaja iz za / zaa (oblak) in pochteca (trgovec).

Zgodovina

Stela iz Monte Albana, Mehika

Pogrebna žara

Čeprav obstaja več teorij o izvoru Zapotekov, vključno z nekaterimi, ki so morda vplivale na obdobje po osvojitvi, se znanstveniki večinoma strinjajo, da so Zapoteki naseljevali osrednjo dolino Oaxace že med letoma 500 in 300 pr. n. št., v obdobju, ki velja za obdobje Monte Alban I. V tem obdobju so Zapoteki vzpostavili pomemben sistem upravljanja prebivalstva regije. Obdobja Monte Alban, od katerih je bilo pet kategoriziranih, so trajala od leta 500 pr. n. št. do časa osvojitve leta 1521. Vendar pa arheološki dokazi z najdišča Monte Albán, »prvega mesta v starodavni Mezoameriki«, razkrivajo poselitev regije že leta 1150 pr. n. št. Znanstveniki so s temi odkritji lahko povezali formativno, klasično in postklasično obdobje civilizacije v regiji znotraj širše mezoameriške zgodovine.

Središče njihovega kulturnega razvoja je bil Monte Albán. Že v prvi fazi razvoja Monte Albana so poznali pisavo in številske znake. V reliefu in na keramični umetnosti so vidni Olmeški vplivi. Mogoče je najti stele z vrezanimi portreti čudno spačenim človeških figur, tako imenovanih Danzantes (plesalci).

Doba razcveta kulture Zapotekov (300 do 900, Monte Alban III.) je bil viden vpliv Teotihuacana in se razvijal neodvisno. V keramiki so Zapoteki izdelovali mojstrske izdelke (vrče), ki so bili uporabljeni kot obredne vaze. Poleg tega, da so dosegle visoko stopnjo pri obdelavi kovin, kamna in peres. V grobnicah so ohranjene obarvane stenske poslikave.

V postklasičnem obdobju (10.-15. stoletje) so Zapoteki živel skupaj z Mixteki, del območja poselitve je prišel pod njihov nadzor. Pred špansko osvojitvijo je bil sedež zapoteške vlade v Zaachili, medtem ko je bila Mitla kultni center in rezidenca velikega duhovnika.

Najpomembnejši Zapotek je nekdanji predsednik Republike Mehike, Benito Juarez, ki je leta 1860 vodil boj proti Francozom pod Napoleonom III. in proti habsburžanu Maksimilijanu I. Čeprav nikoli niso izpodrinili drugih ljudstev v celoti, so postali prevladujoča etnična skupina.

Kultura

Jezik

Jezikovna skupina Zapotekov je sestavljena iz več kot 60 različic, kot tudi tesno povezana s Chatino jezikom. Glavna varianta je Isthmus Zapotec, ki se govori na obalnih pacifiških ravnicah južne Oaxace na ožini Tehuantepec.

Religija

Čeprav so Zapoteki danes večinoma katoličani, so se nekatera njihova starodavna verovanja in prakse, kot je pokop mrtvih z dragocenostmi, še vedno ohranila. Nekatere podobe lokalnih katoliških svetnikov spominjajo na stare bogove Zapotekov. En primer je San Pedro, ki spominja na zapoteškega boga dežja Cocija. Prva misijonarja med Zapoteki sta bila Bartolomé de Olmeda, Mercedarjec, in Juan Díaz, posvetni duhovnik, ki so ga ubili domorodci v Quechuli blizu Tepeace, ker je »strgel njihove idole«.

Omeniti velja, da je Virgen de Guadalupe pomembna katoliška osebnost v večjem delu Mehike in Latinske Amerike, Virgen de Juquila pa je katoliška marijanska pobožnost, ustanovljena v mestu Santa Catarina Juquila v mehiški zvezni državi Oaxaca. Mnogi zapoteški katoličani se vsako leto udeležijo romanja, da bi obiskali kip med praznovanji, ki trajajo od 7. do 9. decembra.

V času španske osvojitve Novega sveta cerkev in država v zapoteški družbi nista bili ločeni. Pravzaprav je bil zapoteški gospodar pred prevzemom oblasti obvezno usposobljen za versko prakso. Zgrajeni so bili veliki templji, imenovani yo hopèe, hiša vitalne sile, v katerih so duhovniki opravljali verske obrede. V duhovnem svetu je pè ali življenjska sila živela v različnih naravnih elementih, vključno z vetrom in dihom, in veljala za duha ali vitalno silo vseh bitij. Duhovniki, znani kot Copa pitao, ki so bili večinoma izbrani izmed plemstva, so prejeli versko usposabljanje, preden so zasedli položaj v verski hierarhiji. Tudi navadni ljudje so bili izbrani in usposobljeni za pridružitev duhovništvu, vendar so se smeli pridružiti le nižjim rangom. Najvišji položaj je imel ouija-tào, veliki vedeževalec, ki so ga španski zapisi iz 16. stoletja primerjali s papežem v katoliški cerkvi. Vendar ouija-tào ni živel v Monte Albanu, temveč v enem od drugih urbanih središč Zapotekov v poddolinski regiji Mitla. Kot politeistična religija so Zapoteki svojim bogovom pripisovali več elementov naravnega sveta. V verski praksi Zapotekov v dolini je bil glavni bog Pitao Cozobi, ki je bil povezan s koruzo in kmetijstvom. Drugi bogovi vključujejo Cocija, boga dežja in strele (podobnega tolteškemu bogu Tlalocu); Pitao Cozaana, stvarnika človeka, živali in boga prednikov; Pitao Hichaana, boginjo človeka in živali ter otrok, ki velja tudi za boginjo mater; Pitao Pezelao, boga podzemlja, smrti in zemlje; Copijcha, boga sonca in boga vojne; Pitao Xicala, boga ljubezni, sanj in obilja.

Literatura

• Browner, C. H. (1986). »Gender Roles and Social Change: A Mexican Case Study«. Ethnology. University of Pittsburgh- Of the Commonwealth System of Higher Education. 25 (2): 89–106. doi:10.2307/3773662. JSTOR 3773662.
• Chinas, Beverly (1973). The Isthmus Zapotecs: Women's Roles in Cultural Context. New York: Rinehart and Winston.
• Hopgood, James F. (2000). »Identity, Gender, and Myth: Expressions of Mesoamerican Change and Continuity«. Latin American Research Review. The Latin American Studies Association. 35 (2): 204–215. JSTOR 2692140.
• Malinowski, Sharon; Sheets, Anna (1998). »Zapotec«. V Malinowski, Sharon; Sheets, Anna (ur.). The Gale Encyclopedia of Native American Tribes. Detroit, MI: Gale Research.
• Monoghan, John; Cohen, Jeffery (2000). »Thirty Years of Oaxacan Ethnography«. V Monaghan, John; Edmonson, Barbara (ur.). Ethnology. Austin, Texas: University of Texas Press. str. 150–178.
• O'Nell, Carl W.; Selby, Henry A. (1968). »Sex Differences in the Incidence of Susto in Two Zapotec Pueblos: An Analysis of the Relationships between Sex Role Expectations and a Folk Illness«. Ethnology. University of Pittsburgh- Of the Commonwealth System of Higher Education. 7 (1): 95–105. doi:10.2307/3772812. JSTOR 3772812.

Zunanje povezave

• Zapotec Culture Arhivirano 2002-12-20 na Wayback Machine. (in English and Spanish)
• Zapotec Language (including variants, in English and Spanish)
• http://www.facebook.com/organizacionsantiagomatatlan
• Ancient Scripts: Zapotec
• Zapotec Art