Tekma za bajtico

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Tekma za bajtico je slovenska ljudska pripoved, ki izhaja iz Koroškega. Povedal jo je Ivan Jelen v Mežici, kasneje pa jo je zapisal Vinko Möderndorfer. Pripoved je prvič izšla v zbirki Babica pripoveduje leta 1980.

Predstavitev in analiza pravljice[uredi | uredi kodo]

Pripoved govori o očetu, ki je imel tri sinove. Prišel je čas, ko se je mogel odločiti, kateremu od treh bo zapustil svojo bajtico. Da bi se lažje odločil, jim je postavil štiri naloge. Tisti, ki bi vse izpolnil bi dobil bajtico. S pomočjo mačke je to uspelo najmlajšemu sinu. Ker pa se je ta mačka na koncu spremenila v prelepo dekle, bajtice ni sprejel in raje šel živeti na mogočen dvor k svoji nevesti.

Liki[uredi | uredi kodo]

V pripovedi nastopa pet likov in sicer: oče, trije sinovi in mačka.

Oče je opisan kot priden in varčen človek, hkrati pa zelo nepredvidljiv in neodločen. Kljub temu da živi skromno, od svojih sinov zahteva največ kar je možno. Čeprav dobi, kar želi, je še vedno neopredeljen, komu naj da bajtico.

Število sinov je pravljično, torej trije sinovi, med katerimi sta dva starejša in najmlajši sin. Najmlajši lik nastopa kot izobčenec, kot šibkejši člen, ki na koncu vendarle uspe.

Mačka je v pripovedi poosebljena žival, bogata ustrežljiva in pripravljena pomagati. Na koncu se preobrazi v čudovito dekle.

Interpretacija dela[uredi | uredi kodo]

Pripoved Tekma za bajtico je na prvi pogled zanimiva, nepereča morda tudi na neki način poučna pripoved. V globljem razumevanju omenjene pripovedi, pa se pojavijo številne nejasnosti. Že ob začetku pripovedi izvemo, da je imel oče tri sinove. Mati je v pripovedi zabrisana, prikrita, morda celo mrtva, saj so v starih časih matere ob rojevanju pogosto umirale. Manjkajoča mati ne zmoti samo odraslega bralca, ampak lahko pri branju zmoti tudi otroka. Otrok na tak način pogreši mater, odsotnost mame se mu lahko zdi povsem samoumevna, hkrati pa lahko izgubi eno izmed največjih vrednot, kot je družina.

Edini ženski lik v pripovedi je mačka. Mačka, za katero bi lahko rekli, da nastopa kot prijateljica najmlajšega sina. Za njegovo skrb in ustrežljivost ga nagradi s tistim, kar potrebuje. Na koncu se z njegovo pomočjo preobrazi v prelepo dekle. Zanimivo pri tem je to, da smo bralci navajeni nekih grdih oz. gnusnih živali, ki se potem preobrazijo bodisi v lepo dekle ali fanta. V tem primeru, pa gre za mačko, ki je že sama po sebi prijetna in prisrčna žival.

Morda se je treba osredotočiti še na zadnji citat najmlajšega sina: »Začel sem s kozami, prislužil pa sem si najlepšo ženo in graščino.« Res je, da moraš biti (v pravljicah!) za to, da postaneš bogat (in posledično srečen!) najprej reven in skromen. In res je tudi, da je bila v starih časih revščina resnično revščina, danes pa smo bogati, pa še vedno nesrečni, ker nismo še bogatejši. Otroci pa imajo široko odprte oči in te vrednote srkajo vase, odkar pokukajo v ta naš svet. Potem pa se čudimo, če kdo v čudnem svetu postane čuden. V resnici se samo - dobro prilagodi. Znani razvojni psiholog Jean Piaget je prav v tem videl cilj razvoja inteligentnosti .

Motivno - tematske povezave[uredi | uredi kodo]

  • Motiv očeta
  • Motiv najmlajšega sina
  • O treh sinovih, Babica pripoveduje, Ljubljana: Mladinska knjiga 1999
  • Deseti brat, Josip Jurčič, Ljubljana: Mladinska knjiga 1966
  • Desetnica, Slovenske ljudske pesmi, Ljubljana: Mladinska knjiga 1994
  • Pepelka, J.Grimm, Ljubljana: Mladinska knjiga 1969
  • Motiv poosebljene mačke
  • Motiv preobrazbe
  • žabji kralj, J.Grimm, Pravljice, Ljubljana: Jugoreklam 1983

Izdaje[uredi | uredi kodo]

Babica pripoveduje

(omenjena zbirka pripovedi je izšla v več ponatisih in sicer leta 1982 , 1984 , 1992 , 1996 , 1999 , 2001 , 2005 , 2006)

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  • K.Brenkova, Babica pripoveduje, Slovenske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga, Ljubljana 1999
  • D. Tancer - Kajnih, Otrok in Knjiga 50, Pedagoška fakulteta Maribor, Mariborska knjižnica 2000

Glej tudi[uredi | uredi kodo]