Tavčarjeva palača
Tavčarjeva palača | |
---|---|
Splošni podatki | |
Tip | palača/hotel |
Arhitekturni slog | neorenesančna arhitektura |
Lokacija | Ajdovščina, Ljubljana |
Naslov | Gosposvetska cesta 2, Ljubljana |
Koordinati | 46°3′18″N 14°30′14″E / 46.05500°N 14.50389°E |
Začetek gradnje | 1867 |
Dokončano | 1869 |
Prenovljeno | 1895 |
Naročnik | Luka Tavčar |
Tehnični podatki | |
Št. nadstropij | 2 |
Projektiranje in gradnja | |
Arhitekt | Karl Tietz |
Ljubljana - Palača Evropa | |
Lega | Mestna občina Ljubljana |
RKD št. | 8818 (opis enote)[1] |
Razglasitev NSLP | 6. november 1993 |
Tavčarjeva palača (tudi palača Evropa) je palača, ki se nahaja na križišču Gosposvetske in Slovenske ceste v Ljubljani.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Palačo je dal zgraditi Luka Tavčar, ki je v zgradbo naselil hotel s kavarno v pritličju. Načrte za zgradbo je leta 1867 naredil arhitekt Carl Tietz, gradnja pa je bila končana v dveh letih. Po petih letih se je v stavbo naselilo uredništvo Slovenskega naroda s tiskarno.[2]
Najbolj poznano obdobje palače je bilo med letoma 1905 in 1948, ko je v pritličju delovala priljubljena kavarna Evropa dunajskega tipa, last Antona Tonejca; posledično je palača znana tudi kot Evropa. Poleg kavarne so bile ob notranjem dvorišču tudi obrtniške delavnice, v kleti zgradbe se je nahajalo kegljišče za goste kavarne,[2] v zgornjih nadstropjih pa stanovanja.[3]
Leta 1948 je bila zgradba nacionalizirana, pri čemer pa je ohranila poslovno-stanovanjsko naravnanost.[2]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8818«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Bogo Zupančič: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 25-48 (Ljubljana, 2006), 50.
- ↑ Bogo Zupančič: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 25-48 (Ljubljana, 2006), 52.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Predstavnosti o temi Tavčarjeva palača v Wikimedijini zbirki