Tavčarjeva palača

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tavčarjeva palača
Tavčarjeva palača is located in Ljubljana-center
Tavčarjeva palača
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Splošni podatki
Tip palača/hotel
Arhitekturni slog neorenesančna arhitektura
Lokacija Ajdovščina, Ljubljana
Naslov Gosposvetska cesta 2, Ljubljana
Koordinate 46°3′17.56″N 14°30′15.9″E / 46.0548778°N 14.504417°E / 46.0548778; 14.504417Koordinati: 46°3′17.56″N 14°30′15.9″E / 46.0548778°N 14.504417°E / 46.0548778; 14.504417
Začetek gradnje 1867
Dokončano 1869
Prenovljeno 1895
Tehnični podatki
Število nadstropij 2
Projektiranje in gradnja
Naročnik Luka Tavčar
Arhitekt Karl Tietz
Ljubljana - Palača Evropa
Lega Mestna občina Ljubljana
RKD št. 8818 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 6. november 1993

Tavčarjeva palača (tudi palača Evropa) je palača, ki se nahaja na križišču Gosposvetske in Slovenske ceste v Ljubljani.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Palača na fotografiji leta 1895

Palačo je dal zgraditi Luka Tavčar, ki je v zgradbo naselil hotel s kavarno v pritličju. Načrte za zgradbo je leta 1867 naredil arhitekt Carl Tietz, gradnja pa je bila končana v dveh letih. Po petih letih se je v stavbo naselilo uredništvo Slovenskega naroda s tiskarno.[2]

Najbolj poznano obdobje palače je bilo med letoma 1905 in 1948, ko je v pritličju delovala priljubljena kavarna Evropa dunajskega tipa, last Antona Tonejca; posledično je palača znana tudi kot Evropa. Poleg kavarne so bile ob notranjem dvorišču tudi obrtniške delavnice, v kleti zgradbe se je nahajalo kegljišče za goste kavarne,[2] v zgornjih nadstropjih pa stanovanja.[3]

Leta 1948 je bila zgradba nacionalizirana, pri čemer pa je ohranila poslovno-stanovanjsko naravnanost.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8818". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  2. 2,0 2,1 2,2 Bogo Zupančič: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 25-48 (Ljubljana, 2006), 50.
  3. Bogo Zupančič: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 25-48 (Ljubljana, 2006), 52.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]