Tanagra figurice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
"Dama v modrem", ulita in pozlačena terakota figurina, Louvre, Pariz
Ulita terakota gola boginja, Aleksandrijski grško-rimski muzej, Aleksandrija)

Tanagra figurice so bile vrsta v kalup ulitih grških terakota figuric, proizvedenih v poznem 4. stoletju pred našim štetjem, v prvi vrsti v beocijskem mestu Tanagra. Bile so prevlečene s tekočo belo glino pred žganjem in so bile včasih kasneje poslikane v naturalističnih odtenkih z vodnimi barvami, kot je znamenita Dame en Bleu ('Dama v modrem') v Louvru. Znanstveniki so se čudili, zakaj je podeželsko mesto, kot je Tanagra, proizvajala tako fin in ne tako "urban" slog terakota figuric.

Figurice prikazujejo prave ženske - in nekaj mož in fantov - v vsakdanjem oblačilu, z znanimi dodatki, kot so, klobuk, venec ali pahljača. Nekateri značilni kosi [1] lahko predstavljajo like iz Menanderjeve Nove komedije in drugih pisateljev. Drugi nadaljujejo zgodnejšo tradicijo oblikovanja terakota figuric, ki se uporabljajo kot kultne podobe ali votivni predmeti. Običajno so približno 10 do 20 centimetrov visoke.

Coraplasters ali kiparski modeli zagotavljajo kalup, navdušeno razkrivajo telo pod gubami himationa, vrženega krog ramen kot ogrinjalo in pokrivajo glavo, nad hitonom in premikajo draperijo v akciji.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Tanagra figurice niso bile dobro znane pred koncem 1860, ko so orači iz Vratsi v Beociji v Grčiji, odkrili grobnice in sicer zabeleženih iz več časovnih stoletij. Glavne najdbe predvsem iz 4. in 3. stoletja pred našim štetjem so bile varne do leta 1874. Znotraj in zunaj grobnice iz helenističnega obdobja - 3. do 1. stoletje pred našim štetjem – je bilo veliko majhnih terakota figuric. Tako velike količine najdb na arheološkem najdišču Tanagra opredeljujej mesto kot vir figur, ki so bile izvožene na oddaljene trge. Poleg tega so bile figure najdene v mnogih drugih sredozemskih mestih, vključno v Aleksandriji, Tarentumu v Magni Graecii, Centuripe na Siciliji in Mirina v Miziji.

Ta terakota figura ženske, prikazuje nekaj tematskih elementov skupnih za kipce, Walters Art Museum, Baltimore.

Opis, pomen, proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Zbirka različnih Tanagra figuric v Grško-rimskem muzeju v Aleksandriji

Majhne terakota figure predstavljajo skoraj vedno ugledne ženske, ki so sovpadale z idealom lepote in mode tiste dobe. Oblačila z veličastnimi gubami so elegantne in pogosto zavite tesno okrog telesa, pričeska je, čeprav je včasih zastrta, aristokratska in dovršeno urejena. Oprema - na primer dragi uhani ali pahljača, tudi klobuk – je nudila popolno sliko. Bilo je tudi nekaj idolov med njimi, kot je Afrodita.

Danes ne vemo, zakaj so bile tako zgodaj v zgodovini, glede na lokalne življenjske pogoje, nenavadne figure ustvarjene samo v Tanagri. V majhnem, bolj podeželskem mestu, so bili prebivalci zagotovo oblečeni in počesani veliko enostavnejše od urbanih žensk v Atenah in Aleksandriji.

Ker so bile prvotno mišljene kot grobni pridatki predvsem mladim umrlim ženskam so verjeli, da je vsaka figura delovala kot znak idealne ali želene podobe popolne ženske - lepa, pametna in nadarjena v umetnosti - in mrtvim je bilo treba pomagati na drugem svetu. Verjetno so bile tudi votivna darila. V grškem svetu je boginja Afrodita ženski ideal lepote, muza, prispodoba za glasbo, znanost, retoriko, kiparstvo, slikarstvo, kaligrafijo in za bogat, aristokratski atenski modni videz, pričesko in oblačila. Tudi živim ženskam, še posebej v Atenah, so figure služile kot talisman in prinašalke sreče, ki so jih imele vedno pri sebi. Izguba in uničenje je veljala za nesrečo.

Proizvodnja Tanagra figuric je bila strokovna in pol industrijska za umetnike (grško κοροπλάστης – oblikovalec figuric), ki so si pomagali z montažnimi kalupi narejenimi iz lesa, po možnosti po živih modelih. Kot za velike figure (primerjava s kitajskimi terakota vojaki) so glave pripravili ločeno in jih žgali ter kasneje dodali telesu in ji povezali z glino. V nekaterih primerih so žgali tudi telo. Po ohlajanju so figure z belo osnovno premazali, kar je omogočala njihovo umetniško podobo po sušenju. Barve pigmenta so v mnogih primerih ohranile v skoraj prvotnem sijaju. Nekateri veliki muzeji, kot so Louvre, Britanski muzej v Londonu, Antikensammlung Berlin, Ermitaž v Sankt Peterburgu in Grško-rimski muzej v Aleksandriji prikazujejo neka figur.

Vpliv[uredi | uredi kodo]

Figurice so privlačile 19. stoletja meščanski ideal realizma in »Tanagra figurice« so prišle v vizualni repertoar Evropejcev. Jean-Léon Gerome je ustvaril polikromatično skulpturo upodobitve Tanagra duha [2], en francoski kritik je opisal modne ženske portrete v kipcih kot »parisienne antičnega sveta«. [3] Oscar Wilde v svoji igri An Ideal Husband (1895) predstavi značaj Mabel Chiltern z (med dodatni opis) »ona je res kot Tanagra kipec in bi bila precej nejevoljna, če bi rekla, da je«.

Pod pritiskom zahtev zbirateljev so začeli proizvajati ponaredke.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Glava in torzo igralca v komediji, ki nosi groteskno režečo satirovo masko, je v Musée du Louvre.
  2. ^ Jean-Léon Gérôme, Working in Marble, or The Artist Sculpting Tanagra, 1890
  3. ^ Dahesh Museum, Gérôme's Tanagra, 2001.

Reference[uredi | uredi kodo]

  • Besques-Mollard, Simone, 1950. Tanagra (Paris: Braun)
  • Tanagra - Myth and Archaeology Exhibition, Paris, 2003; Montreal, 2004.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Minna Lönnqvist (1997) "Nulla signa sine argilla" - Hellenistic Athens and the Message of the Tanagra Style, in Early Hellenistic Athens, Symptoms of a Change, ed. by Jaakko Frösén, Papers and Monographs of the Finnish Institute at Athens, Vol. VI, Vammala, 147-182+ 14 illustrations + sources.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]