Pojdi na vsebino

Tadej Slabe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tadej Slabe
Portret
Rojstvo3. april 1959({{padleft:1959|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) (67 let)
Kranj
Državljanstvo Slovenija
PoklicKrasoslovec, profesor, geograf, športni plezalec
Sorodnikidr. Zala Slabe (hči), prof. dr. Marijan Slabe (oče), prof. dr. Anton Slodnjak (ded),

Tadej Slabe, slovenski geograf, znanstveni svetnik, krasoslovec, redni profesor, speleolog, športni plezalec, filanotropist * 3. april 1959, Kranj

Leta 1983 je na Filozofski fakulteti diplomiral iz geografije, 1992 je doktoriral. Od 1986 dela na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni, od 1995 je njegov predstojnik. Ukvarja se predvsem s proučevanjem oblikovanosti kraških votlin, sten in skal. O tem je objavil številne znanstvene in strokovne članke, predvsem v Acta carsologica[1] in 1995 knjigo Cave Rocky Reliefand its Speleogenetical Significance [2] . Trudi se razvijati celostno krasoslovje, torej vsa najbolj pomembna področja raziskav trirazsežne kraške pokrajine. Je pobudnik in idejni vodja priznavanja krasoslovja kot samostojne vede. Je pobudnik in so-ustanovitelj prvega in edinega študija krasoslovja v mednarodnih razmerah.[3]. Je so-avtor in so-urednik številnih znanstvenih knjig, med katerimi so bile nekatere najboljše prodajane knjige založbe Springer Nature.[4]

Bil je večkratni državni prvak v športnem plezanju, 1992 zmagovalec mednarodnega masters turnirja v Kranju, 1990-1992 najuspešnejši slovenski športni plezalec. Kot prvi Slovenec je 1990 opravil vzpon na pogled z oceno 8a (smer Hätschipätsch v plezališču Warmbad pri Beljaku) in 1992 preplezal prvo enajstico (smer Za staro kolo in majhnega psa 8c+) v Mišji peči. Pomembnejše plezalne smeri: 1985 Zombie v Altmütalu v Nemčiji (spodnja meja desete stopnje, prva slovenska desetica na tujem), 1988 Lord of the Rings v Mont Arapilesu v Avstraliji (8a+), 1989 Theoreme pri Vobcu v Franciji (8b). V Mišji peči je 1994 preplezal še smer Sanjski par (8c)[5][6]. Poleg športnih dosežkov je imel odločilno vlogo pri institucionalnem razvoju športnega plezanja v Sloveniji. Bil je pobudnik in hkrati eden ključnih akterjev, ki so dosegli uradno priznanje športnega plezanja kot samostojnega športa pri Slovenski športni zvezi, s čimer je omogočil njegov organiziran razvoj, tekmovalni sistem in enakovredno obravnavo z drugimi športnimi panogami. Za izjemen prispevek k slovenskemu športu in alpinizmu je bil nagrajen tudi z Bloudkovo plaketo, najvišjim državnim priznanjem na področju športa v Republiki Sloveniji[7]

Družina

[uredi | uredi kodo]

Od leta 1982 si svojo življenjsko pot deli z Barbaro Suša, od decembra leta 1991 sta tudi poročena. Imata hčer Zalo Slabe [8]. Je sin arheologa in konzervatorja Marijana Slabeta ter vnuk literarnega zgodovinarja in pisatelja Antona Slodnjaka.

Raziskovalna dejavnost

[uredi | uredi kodo]

Proučuje skalni relief kraških pojavov, ki je pomembna sled oblikovanja in razvoja krasa[9]. Kamninske značilnosti površinskih kraških pojavov in jam povezuje z njihovo oblikovanostjo ter skalnim reliefom in razvojnimi razmerami ter regionalnimi posebnostmi v nove razvojne modele. Ti so eden uvodnih raziskovalnih stikov s kraškimi pojavi in pokrajinami. Razvija laboratorijsko modeliranje razvoja skalnega reliefa kraških pojavov.

Proučuje tudi kitajski, avstralski, iranski, japonski, vietnamski, hrvaški, kubanski, altajski, brazilski, iranski in francoski kras ter kras Združenih arabskih emiratov.

Raziskuje zakrasevanje kulturne dediščine po celem svetu [10][11]

Je so-pobudnik in so-ustanovitelj Mednarodnega središča za raziskovanje krasa Junanske univerze in Krasoslovnega laboratorija (Yunnan International Karst Environmental Laboratory).

Je pobudnik in soustanovitelj Mednarodne krasoslovne akademije.

Tvorno sodeluje pri vsebinskem in organizacijskem razvoju mednarodnega krasoslovja, kot predstojnik Inštituta je so-organizator in podpisnik pogodb o mednarodnem sodelovanju z raziskovalnimi in študijskimi ustanovami v Evropi, na Kitajskem, bližnjem vzhodu, Braziliji, Rusiji, Združenih državah Amerike in Afriki [12]

Pedagoško delo

[uredi | uredi kodo]

Je pobudnik in so-ustanovitelj prvega in edinega študija krasoslovja v mednarodnih razmerah. Razvija in uči več krasoslovnih predmetov na visokošolskem in doktorskem študiju (osnove krasoslovja, kraška geomorfologija in speleologija, razvojni izzivi na krasu).

Razvija in uči več krasoslovnih predmetov na visokošolskem in doktorskem študiju (osnove krasoslovja, kraška geomorfologija in speleologija, razvojni izzivi na krasu).

Pomembnejša dela

[uredi | uredi kodo]

Je avtor knjig:

  • Cave Rocky Relief (1995)
  • Jamske skalne oblike (2014)

ter so-pobudnik, sourednik in soavtor knjig:

  • Kraški pojavi, odkriti med gradnjo slovenskih avtocest (2007),  
  • Karst rock features
  • Karren sculpturing (2009)
  • South China Karst 1 (1998)
  • South China Karst 2 (2011),
  • nove zbirke Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu (2012, 2013), 
  • The Beka-Ocizla Cave System (2015) in 
  • Cave Exploration in Slovenia (2016).

Priznanja in nagrade

[uredi | uredi kodo]
  • Friendship with Yunnan Award (kitajska nagrada za raziskovalno delo na Kitajskem in povezovanje krasoslovcev)
  • Nagrada Združenja ameriških krasoslovcev Karst Waters Institute (ZDA, za prispevek k mednarodnemu krasoslovju)
  • Priznanje Geografske zveze Združenih arabskih emiratov (za prispevek k mednarodnemu krasoslovju)

Članstva v uredniških odborih in združenjih

[uredi | uredi kodo]
  • Acta carsologica, Slovenija,
  • Karst Development, University of West Hungary, Szombathely, Madžarska,
  • Tourism and Karst Areas, Brazilija,
  • je član Krasoslovne komisije Mednarodne geografske zveze IGU (International Geographical Union - Karst Commission)
  • Komisije za hidrogeologijo in speleogenezo Mednarodne speleološke zveze (International Union of Speleologists - Commission on karst, hydrogeology and speleogenesis).[14]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Acta carsologica
  2. »SICRIS«. cris.cobiss.net. Pridobljeno 8. januarja 2026.
  3. (https://gore-ljudje.net/novosti/dr-tadej-slabe-krasoslovec-in-plezalec/)
  4. »Dr. Tadej Slabe (krasoslovec in plezalec) - GORE LJUDJE«. gore-ljudje.net. 10. junij 2019. Pridobljeno 7. januarja 2026.
  5. »Bloudkova plaketa«. 4. februar 2025. {{navedi revijo}}: Navedi magazine potrebuje |magazine= (pomoč)
  6. »Dr. Tadej Slabe (krasoslovec in plezalec): Srčni mitski velikan«. Govori.se. 9. junij 2019. Pridobljeno 8. januarja 2026.
  7. »Tadej Slabe: Kras je celota, sestavljena iz površja, jam in vode«. https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/tadej-slabe-kras-je-celota-sestavljena-iz-povrsja-jam-in-vode.html. Časopis delo, Dragica. Pridobljeno 6. julija 2012. {{navedi splet}}: Zunanja povezava v |website= (pomoč)
  8. »Branje skalnih oblik in dobrih knjig«. www.delo.si. Pridobljeno 7. januarja 2026.
  9. »Pogled v znanost«. RTVSLO.si. Pridobljeno 7. januarja 2026.
  10. »Prof. dr. Tadej Slabe | ZRC SAZU«. izrkp.zrc-sazu.si. Pridobljeno 8. januarja 2026.
  11. »Krasoslovje (2. stopnja) – Podiplomska šola ZRC SAZU«. Pridobljeno 7. januarja 2026.
  12. »Prof. dr. Tadej Slabe | ZRC SAZU«. izrkp.zrc-sazu.si. Pridobljeno 8. januarja 2026.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]