Sveti Primož nad Kamnikom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Črna pri Kamniku - Romarsko središče Sveti Primož nad Kamnikom
Gotska cerkev svetega Primoža
Gotska cerkev svetega Primoža
Lokacija Črna pri Kamniku
Občina Kamnik
Koordinati 46°16′8.1″N 14°38′1.64″E / 46.268917°N 14.6337889°E / 46.268917; 14.6337889Koordinati: 46°16′8.1″N 14°38′1.64″E / 46.268917°N 14.6337889°E / 46.268917; 14.6337889
Zgrajeno romarsko središče od 13. stol.
RKD št. 9891 (opis enote)[1]

Sveti Primož nad Kamnikom, tudi sv. Primož, je spomeniški kompleks na južnem obronku Velike Planine nad Črno pri Kamniku.

Zgodovina in opis[uredi | uredi kodo]

Sv. Primož leži na Planini (842 mnm) visoko nad naseljem Črna pri Kamniku. Kompleks, ki ga sestavljajo poznogotski cerkvi sv. Primoža in Felicijana, ter sv. Petra, prostostoječ zvonik, renesančna osmerokotna Marijina kapela, mežnarija in gospodarsko poslopje je med najpomembnejšimi zaključenimi spomeniškimi celotami v Sloveniji.

Prednica sedanje podružnične cerkve sv. Primoža in Felicijana, ki je tu stala že v 11. st. je bila enoladijska romanska cerkev sv. Redegunde. Najstarejša listina, ki je tudi prva priča romanj, je iz leta 1396. Papež Bonifacij IX. je 9. julija tega leta vsem obiskovalcem, ki so prispevali za cerkev, podaril odpustke. Že takrat so tu hranili svetinje rimskih mučencev iz dobe cesarja Dioklecijana – svetega Primoža in Felicijana. Okrog leta 1471, v času turškin vpadov, so kamniški meščani relikvije shranili na varno v cerkev Sv. Jakoba v utrjenem mestu. Leta 1597 je tedanji kamniški župnik prosil patriarha iz Ogleja, naj dovoli, da se svetinje spet prenesejo v cerkev sv. Primoža in Felicijana. Šele leta 1628 so razsodili, naj del svetinj ostane v frančiškanski cerkvi v Kamniku, drugi del pa naj se v slovesni procesiji nese na goro in položi na staro mesto.

V 13. st. so zahodno od cerkve postavilo prostostoječ zvonik. Manjšo cerkev so v letih med 1459 do 1507 prezidali v dvoladijsko dvoransko stavbo z zvezdastimi oboki, korom in zakristijo. V 1. pol. 18. st. so preoblikovali portale in nekaj oken, vstavili nov kor ter postavili nov prostornejši zvonik. V zahodnem delu južne ladje je grob z relikvijami sv. Primoža in Felicijana.

Umetnostnozgodovinsko so v cerkvi najpomembnejše poznogotske freske iz leta okoli 1504. Avtor fresk se je podpisal s črkama VF. V cerkvi so trije zlati oltarji: rezljani in pozlačeni leseni veliki oltar iz leta 1628 je delo B. Costija, in je eden najstarejših zlatih oltarjev na Slovenskem, stranska oltarja ob slavoločni steni, delo lokalnih rezbarjev sta iz let 1655 in 1656. Ikonografsko zanimiva je na platno slikana podoba sv. Primoža in Felicijana, datirana 1632, ki v 24 prizorih ilustrira njuno mučeništvo. Orgle, ki stijijo na zidanem pevskem koru, so bile postavljene leta 1680, in so delo mojstra Janeza Fullerja. So najstarejši tak inštrument znanega avtorja na Slovenskem. Leseno prižnico je leta 1742 s podobami evangelistov, Brezmadežne in z motivom košarice rož po naročilu kamniškega župnika in ljubljanskega akademika Maksimilijana Leopolda Raspa poslikal znani ljubljanski baročni slikar Valentin Metzinger. V južni stranski ladji je nenavadno postavljen kamnit gotski baldahin, pod katerim so shranjene relikvije obeh cerkvenih patronov.

Nekoliko višje, nad osmerokotno Marijino kapelo stoji podružnična cerkev sv. Petra, postavljena v zadnji tretjini 15. stol. Tristrano zaključen prezbiterij s talnim zidcem ima rebrast obok, pravokotno ladjo brez talnega zidca pokriva poznogotski poslikan lesen strop iz okoli 1470 do 1480, in je najstarejši in najlepši primerek te vrste v Sloveniji. Vzorci so upodobljeni s filigransko natančnostjo. Značilni so brokatni vzorci, ki jih ne najdemo nikjer drugje, kot tudi ne vzorca lilij, školjk, trakasti prepleti z rozetami in bogat izbor živali (bajeslovna in eksotična bitja). Tudi v tej cerkvi so 3 oltarji zlatega tipa. Če sodimo po sklepnikih v prezbiteriju, jo je postavila ista delavnica, ki je zgradila dvoladijski prostor spodnje cerkve. Stavba nima zvonika.

Severno od cerkve sv. Primoža in Felicijana stoji gospodarko poslopje ob njem pa mežnarija s poznogotskimi stavbnimi členi.

Dostop[uredi | uredi kodo]

Sv. Primož nad Kamnikom je priljubljena izletniška točka. Dostop je iz Stahovice mimo zaselka Praprotno po označeni planinski poti (1 ura, 30 min). Mimo sv. Primoža se označena pot nadaljuje na Veliko Planino (še 1 ura, 30 min).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9891". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije; zvezek 12, Mladinska knjiga, Ljubljana 1998
  • Slovenija, Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]