Sveti Emerik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sv. Emerik
Upodobitev Sv. Emerika
Upodobitev Sv. Emerika
princ
Rojstvo1000[1]
Székesfehérvár
Smrt2. september 1031
Sălard[d]
Čaščenjerimskokatoliška Cerkev
Kanonizacija1083
God05. November
Atributililija steblo, meč
Štefan I. na pogrebu svojega sina Sv. Emerika

Sveti Emerik, princ Emerik (madžarsko (Szent) Imre; latinsko Sanctus Henricus), * ca. 1000, † 2. september 1031, sin ogrskega kralja Štefana I. in Gizele Bavarske. Domnevno naj bi bil drugi Štefanov sin,[2] in je ime dobil po svojem stricu Henriku II.. Bil je edini Štefanov sin, ki je doživel polnoletnost.

Princ je bil vzgojen v strogem in asketskem krščanskem duhu.[3] Poučeval ga je benediktinski škof Gellért, ki je leta 1046 umrl v poganskem uporu.[4] Bil je zelo nadarjen in umirjen človek. [5] Štefan ga je določil za naslednika na ogrskem prestolu[6] in v ta namen dal sestaviti »Opozorila«, pisma, s katerimi je skušal princu predstaviti osnovna pravila vladanja.[5][7] Toda leta 1031 je princa med lovom smrtno ranil merjasec.[6][3][8] Domnevno naj bi se to zgodilo v Hegyközszentimreju.[2] pokopali so ga v Székesfehérvárju. Na njegovem grobu naj bi se zgodili številni čudeži ozdravljenja.[navedi vir] Leta 1083 je dal ogrski kralj Ladislav I. odkopati posmrtne ostanke princa Emerika in zanj ter za očeta Štefana in škofa Gellérta dosegel kanonizacijo[9] v času papeževanja Gregorja VII.

Sv. Emerik je pogosto upodobljen z viteškim ščitom, s krono in lilijo. Nekateri Madžari verjamejo, da je bil Amerigo Vespucci poimenovan po Sv. Emeriku.[10]


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Record #132969815 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 Sauser, E. (2003).
  3. 3,0 3,1 Pál, E. (2001): str. 27-28. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani PE so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  4. Molnár, M. (2001): str. 22.
  5. 5,0 5,1 Gönz, L. (2004): str. 21.
  6. 6,0 6,1 Horváth, B. (2009): str. 26.
  7. Horváth, B. (2009): str. 25.
  8. Kontler, L. (2005): str. 48.
  9. Kontler, L. (2005): str. 51.
  10. Jonathan Cohen. "THE NAMING OF AMERICA: FRAGMENTS WE'VE SHORED AGAINST OURSELVES". Pridobljeno dne 1 April 2013. 


Viri[uredi | uredi kodo]

  • Engel, Pál (2001). The Realm of St. Stephen, A History of Medieval Hungary. United states: St. Martin Press. ISBN 1-85043-977-X. 
  • Gönz, László (2004). Kratka zgodovina Madžarov. Murska Sobota: Franc-Franc. str. 12. ISBN 961-219-077-1. 
  • Horváth, Bernadetta (2009). Zgodovina Madžarov. Učbenik za poučevanje madžarske zgodovine od 1. do 4. letnika gimnazijskega programa dvojezične srednje šole. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. str. 22. ISBN 978-961-234-631-7. 
  • Kontler, László (2005). Madžarska zgodovina. Ljubljana: Slovenska matica. ISBN 961-213-148-1. 
  • Molnár Miklós (2001). A Concise History of Hungary. Cambridge University Press.
  • Sauser, E. (2003). Biographisch-bibliograophisches Kirchenlexikon Vol XXI, pub. Bautz, ISBN 3-88309-038-7