Sveti Atanazij (razločitev)
Videz
Sveti Atanazij označuje več krščanskih svetnikov, blažencev, škofov in patriarhov, od katerih navedimo nekatere:
- Sveti Atanazij Veliki (Sveti Atanazij Aleksandrijski, Sveti Atanazij Spoznavalec ali tudi Papež Sveti Atanazij I., Aleksandrijski), grško: Ἀθανάσιος, Athanásios - krščanski svetnik, škof, patriarh, spoznavalec in cerkveni učitelj * okrog 295 Aleksandrija, Egipt, † 2. maj 373 Aleksandrija. Je veliki kščanski cerkveni učitelj, imenovan tudi Doctor Apostolicus (Apostolski doktor), god 2. maja, častijo ga vsi kristjani.
- Sveti Atanazij Atalijski (grško: Ἀθανάσιος Άτταλείας Athanásios Attaleias), mučenec; obglavili so ga muslimanski Turki okrog 1700 v Smirni, Turčija; krajevni spomin 7. januarja. [1][2]
- Sveti Atanazij Carigrajski, spoznavalec († 821 Carigrad), Ikonoklastični cesar Leon Armenec (813-820) ga je preganjal zaradi češčenja svetih podob, umrl pa je v miru kot menih; krajevni spomin 22. februarja. [3]
- Sveti Atanazij Atoški (grško:Αθανάσιος ο Αθωνίτης Athanasios o Athonites), *Trapezunt ob Črnem morju okrog 920 †Atos okrog 1000), utemeljil samostan Velika Lavra na Atosu (Halkidika, takrat Otomansko cesarstvo, danes Grčija), god 5. julija.[4][5]
- Sveti Atanazij Ječar (=čuvaj jetnikov), spokornik in puščavnik; za časa rimskega cesarja Domicijana (81-96 n. št.) je bil ječar in je sprejel krščanstvo med mučenjem svetega puščavnika Jozima v Ciliciji; krajevni spomin 3. januarja.[6]
- Sveti Atanazij Diakon, diakon in mučenec, †451, krajevni spomin v Aziji 5. julija.[7]
- Sveti Atanazij Neapeljski, škof in dobrodelnik; posvetil se je službi revežem; rešil je iz rok Saracenov svoje vernike ter obnovil bogoslužje v svoji škofiji. †872 Veroli v Laciju. Veliko je pretrpel od nečaka Sergija, ki ga je pregnal s škofijskega sedeža. Žalost ga je tako potrla, da se je med zemeljskim izgnanstvom preselil v nebeško domovino. [8]
Viri
[uredi | uredi kodo]- B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
- S. Bálint: Ünnepi kalendárium I-II. A Mária-ünnepek és jelesebb napok hazai és közép-
európai hagyományvilágából. Szent István Társulat Budapest 1977.
- O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883.
- Britannica-Hungarica, Világenciklopédia I, Magyar világkiadó Budapest 1994. (Tizenötödik kiadás 1994, by Encyclopaedia Britannica, Inc. Chicago-Auckland-London-Madrid-Manila-Párizs-Róma-Sydney-Szöul-Tokió-Toronto)
- S. Čuk: Svetnik za vsak dan I-II, Ognjišče Koper 1999.
- C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899.
- C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
- I. Diós (s sodelavci): A szentek élete. Szent István Társulat, Budapest 1984.
- J. Holzer: Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen. Niederösterreichisches Pressehaus, St. Pölten 1979, 1. Auflage.
- N. Kuret: Praznično leto Slovencev I-II. Družina, Ljubljana 1989.
- Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
- Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
- P. Manns: Testvéreink a szentek (po: P. Manns: Reformer der Kirche, Matthias-Grünewald-Verlag Mainz, 1970), szerkesztő: László Marosi, 2. kiadás, Prugg-Verlag Eisenstadt 1980.
- F. Rihar: Marija v zarji slave (Šmarnice), Družba svetega Mohorja v Celovcu 1909.
- A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
- M. Vogel: Szentek élete I (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900.
- M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Neomartyr Athanasius of Attalia«. Orthodoxwiki.org. Pridobljeno 14. februarja 2012.
- ↑ »From the prologue from Ochrid by bishop Nikolai Velimirovich: The Holy Martyr Athanasius«. Lazarica Press 1985, Birmingham UK. Pridobljeno 14. februarja 2012.
- ↑ »Saint Athanasius the Confessor of Constantinople«. A sinner. Pridobljeno 14. februarja 2012.
- ↑ »Athanasius of Athos«. Orthodoxwiki.org. Pridobljeno 14. februarja 2012.[mrtva povezava]
- ↑ J. Dolenc. Leto svetnikov III. str. 35-40.
- ↑ M. Vogel. Szentek élete I. str. 17s.
- ↑ M. Vogel. Szentek élete II. str. 12s.
- ↑ »Saint Athanase«. Nominis. Pridobljeno 14. februarja 2012.