Studeniški tipik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Studeniški tipik

Studeniški tipik je srbski srednjeveški dokument z začetka 13. stoletja.

Napisal ga je Sveti Sava v samostanu Studenica leta 1208. Tipik vsebuje tudi življenjepis Savinega očeta Stefana Nemanje, kasneje meniha Simeona. Dokument je prva ustava Srbske pravoslavne cerkve. Pisan je bil za samostan Studenica in urejal življenje v meniški skupnosti, organizacijo in samostansko upravo, molitev, prehrano in post.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Studeniški tipik je napisan po zgledu na Karejski tipik in bil sam vzor za kasnejši tipik samostana Žiča in drugih samostanov v Srbiji. Sveti Sava pri pisanju ni imel v mislih samo notranje organizacije samostana, ampak je vanj vnesel tudi meniške izkušnje samostanov na Sveti gori (Atos) in verskih središč na vzhodu, predvsem tistih v Konstantinoplu, Palestini (Lavra sv. Save (Sabe) Posvečenega) in na Sinaju.

S Studeniškim tipikom se je po zgledu na bizantinske samostane ustanovila prva bolnišnica v Srbiji. V njem so opisane tudi podrobnosti, na primer podatki o razporedu ležišč za bolnike, delu osebja, hišnemu redu, načinu shranjevanja zdravil, postopanju pri množičnih boleznih in drugo. Bolnišnica je imela štiri prostore in dvanajst postelj. Ozdravljeni bolniki so ob odhodu dobili odpustnico. Sava je s tipikom prepovedal padarstvo.

Studenica je bila s to ustavo opredeljena kot neodvisna od cerkvenih in posvetnih oblasti.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Bogdanović, Dimitrije (1999) [1986]. Свети Сава - Сабрани списи. Просвета и Српска књижевна задруга.
  • Petrović, M. M. (1986). Studenički tipik i samostalnost srpske crkve. Gornji Milanovac: Dečje novine.
  • Trifunović, Đorđe (1990). Azbučnik srpskih srednjovekovnih književnih pojmova (2. izd.). Beograd: Nolit.