Samostan Žiča

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Samostan Žiča
Manastir Žiča.jpg
Samostan Žiča
Samostan Žiča is located in Srbija
Samostan Žiča
Geografska lega: Samostan Žiča, Srbija
Osnovne informacije
Polno imeМанастир - Жича
RedSrbska pravoslavna cerkev
Ustanovitev1207-1217
BlagoslovitevKristus Pantokrator
ŠkofijaEparhija Žiča
Ljudje
UstanoviteljStefan Prvovenčani
Pomembne osebeStefan Milutin
Arhitektura
StatusKulturni spomenik izjemnega pomena
Datum1947
Kraj
LokacijaTrg Jovana Sarića 1, Kraljevo, Zastava Srbije Srbija
Koordinate43°41′46.68″N 20°38′44.66″E / 43.6963000°N 20.6457389°E / 43.6963000; 20.6457389Koordinati: 43°41′46.68″N 20°38′44.66″E / 43.6963000°N 20.6457389°E / 43.6963000; 20.6457389
Dostopda
Spletna stranwww.zica.org.rs/english

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Samostan je zgradil prvi srbski kralj Stefan Nemanjić Prvovenčani (veliki župan 1196-1217, kralj 1217-1228) v letih 1206 do 1221.[1] Pomembno vlogo pri gradnji je imel njegov brat Sveti Sava.[2] Po pridobitvi samostojnosti srbske Cerkve leta 1219 je samostan Žiča postal sedež avtokefalne srbske nadškofije. Na začetku 90. let 13. stoletja je bil samostan opustošen med napadom Tatarov, zato je bil sedež nadškofije prestavljen v samostan Svetih apostolov pri Peći. Samostan Žiča je na začetku 14. stoletja obnovil kralj Milutin (1282-1321). V srednjem veku so se v samostanu ustoličevali škofi in kralji iz dinastije Nemanjić.[3]

Med osmansko zasedbo Srbije je bil samostan večkrat opuščen in obnovljen. Med prvo in drugo svetovno vojno je doživel temeljito obnovo. Najpomembnejša konzervatorska dela so bila opravljena po potresu leta 1987.[2]

Samostan Žiča je bil leta 1979 razglašen za spomenik kulture izjemnega pomena[2] in prišel pod neposredno zaščito Republike Srbije.

Opis[uredi | uredi kodo]

Glavna samostanske cerkev je zgrajena v raškem slogu in posvečena Krustusovemu vstajenju. Po mnenju umetnostnega zgodovinarja Vojislava J. Đurića je bila celo 13. stoletje zgled za gradnjo drugih cerkva.[4] V notranjosti cerkve sta dva sloja poslikav (živopis):[2]

  • starejši, naslikan okoli leta 1220, pripada tako imenovani zlati dobi srbskega slikarstva
  • mlajši, naslikan na začetku 14. stoletja, pripada slikarskemu slogu iz obdobja kralja Milutina, nastalemu pod vplivom renesanse Paleologov

Oba živopisa sta reprezentativna primera slikarstva svoje dobe.[2] V samostanskem kompleksu vzhodno od glavne cerkve je manjša cerkev iz 14. stoletja, posvečena svetima Tironu in Stratilatu.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Istorija manastira Žiče. Pridobljeno 7. februarja 2018.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Manastir Žiča-Spomenici kulture u Srbiji. SANU.
  3. Svetinja srpskih kraljeva. Glas Javnosti. Pridobljeno 27. junija 2011.
  4. Več avtorjev (1981). Istorija srpskog naroda I. Beograd. str. 390, 410, 443.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Јанковић, Марија (1985). Епископије и митрополије Српске цркве у средњем веку. Београд: Историјски институт САНУ.
  • Popović, Svetlana (2002). "Српска епископска седишта у XIII веку". Старинар 51 (2001): 171–184.
  • Pavloć, Stevan K. (2002). Serbia: The History behind the Name. London: Hurst & Company.
  • Stevović, Ivan. "A hypothesis about the earliest phase of Žiča katholikon." Zograf 38 (2014): 45-58.
  • Vojvodić, Dragan. "On the trail of the lost frescoes of Žiča." Zograf 34 (2010): 71-86.
  • Vojvodić, Dragan. "On the trail of the lost frescoes of Žiča (II)." Zograf 35 (2011): 145-54.
  • Kalić, Jovanka (2017). "The First Coronation Churches of Medieval Serbia". Balcanica 48: 7–18.