Strah (pravljica)
 | Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: naštevanje namesto proze. |
Za druge pomene glej Strah (razločitev).
Strah je slovenska prekmurska ljudska pravljica. Govori o razbijaču Marku, ki je hotel spoznati strahu. Nikoli se ni bal ničesar, na koncu pa se je ustrašil vrane. Zapisala jo je Franica Kolbl, Bratonci.
Analiza pravljice[uredi | uredi kodo]
- pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;
- književne osebe:
- književni prostor in čas nista znana;
- slogovne značilnosti:
- pomanjševalnice (možiček, sinko, vrečica),
- ukrasni pridevki (temen gozd, zakleti grad),
- ponavljanje (dobro, dobro; skoči, skoči).
- motivi:
- motiv hudiča,
- motiv spoznavanja strahu;
- konec je srečen.
Analiza pravljice po Alenki Goljevšček[uredi | uredi kodo]
- izročenost: različni liki Marku izbirajo načine, na katere bi spoznal strahu;
- selstvo: oče Marka pošlje po svetu;
Ljudske značilnosti[uredi | uredi kodo]
- avtor ni znan;
- glavni lik je imenovan s tipičnim prekmurskim imenom - Marko;
- narečne besede: dokeč, kuma, kokot;
- pravljično število: tri (tretja vas, tretji dan, tri dni in tri noči);
Motivno-tematske povezave[uredi | uredi kodo]
- Motiv hudiča: Tri revne deklice, Zakleti mlin, Razbojnik Madaj, Vrag v župnikovi pšenici
Viri[uredi | uredi kodo]
- Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica
- Konter, Julij,Hren – Kompoljski, Anton, 1923, 1928: Narodne pravljice iz Prekmurja, I. del. Maribor: Učiteljski dom.
Literatura[uredi | uredi kodo]
- Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica
- Pomurska narečna slovstvena ustvarjalnost, Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. julij 2003, Ustanova dr. Štifarjeva fundacija Petanjci, Murska Sobota 2005
- Goljevšček, Alenka: Pravljice, kje ste?, Ljubljana, Mladinska knjiga 1991