Strah (pravljica)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Strah je slovenska prekmurska ljudska pravljica. Govori o razbijaču Marku, ki je hotel spoznati strahu. Nikoli se ni bal ničesar, na koncu pa se je ustrašil vrane. Zapisala jo je Franica Kolbl, Bratonci.

Analiza pravljice[uredi | uredi kodo]

  • pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni;
  • književne osebe:
  • književni prostor in čas nista znana;
  • slogovne značilnosti:
  • motivi:
    • motiv hudiča,
    • motiv spoznavanja strahu;
  • konec je srečen.

Analiza pravljice po Alenki Goljevšček[uredi | uredi kodo]

  • izročenost: različni liki Marku izbirajo načine, na katere bi spoznal strahu;
  • selstvo: oče Marka pošlje po svetu;

Ljudske značilnosti[uredi | uredi kodo]

  • avtor ni znan;
  • glavni lik je imenovan s tipičnim prekmurskim imenom - Marko;
  • narečne besede: dokeč, kuma, kokot;
  • pravljično število: tri (tretja vas, tretji dan, tri dni in tri noči);

Motivno-tematske povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica
  • Pomurska narečna slovstvena ustvarjalnost, Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. julij 2003, Ustanova dr. Štifarjeva fundacija Petanjci, Murska Sobota 2005
  • Goljevšček, Alenka: Pravljice, kje ste?, Ljubljana, Mladinska knjiga 1991

Glej tudi[uredi | uredi kodo]