Sto ena noč
.jpg)
Sto in ena noč (arabsko كتاب فيه حديث مائة ليلة وليلة, latinizirano: Kitâb Fîhi Hadîth Mi'a Layla wa-Layla, dob. 'Knjiga, ki vsebuje hadise iz Sto in ene noči')[1] je knjiga arabske književnosti, sestavljena iz dvajsetih zgodb, podobnih bolj znanim zgodbam iz Tisoč in ene noči.[2]
Izvor dela je skrivnost.[2] Nekateri poznavalci nakazujejo možnost, da zgodbe izvirajo iz Perzije ali Indije,[3] vendar samo delo prihaja iz Magreba (severozahodna Afrika),[4] po mnenju drugih pa iz al-Andaluza (islamska Iberija).[5] V zahodni Evropi se je knjiga pojavila leta 1911, ko je francoski arabist Maurice Gaudefroy-Demombynes (1862–1957) objavil svoj francoski prevod štirih magrebskih rokopisov.[4][6] Leta 2010 je orientalistka Claudia Ott odkrila najstarejši znani rokopis iz leta 1234 ali 1235, ki vključuje le prvih 85 noči.[1] Leta 2012 je bil rokopis preveden v nemščino[7] in leta 2016 v angleščino.[8]
Tematika in pripovedna struktura sta zelo podobni tistim iz Tisoč in ene noči. Zgodbe, ki se dogajajo v neizmernem muslimanskem svetu, govorijo o neustrašnih popotnikih, epskih in romantičnih dogodivščinah ter enigmah, željah in čudesih, ki očarajo bralca.[3] Poleg drugih podobnosti s Tisoč in eno nočjo ima Sto in ena noč isto junakinjo - Šeherezado - za katero se domneva, da je starejša. Z izjemo pravljic O ebenovinastem konju in Sedem vezirjev, ki sta prisotni tudi v Tisoč in eni noči, so zgodbe v obeh delih različne. Duh obeh knjig je enak in učenjaki menijo, da branje vsakega od njiju dopolnjuje drugega in omogoča popolnejše vrednotenje srednjeveške arabske književnosti.[2] Po mnenju Claudie Ott zgodbe iz Tisoč in ene noči govorijo o vzhodnem arabskem svetu, zgodbe Sto in ene noči pa o zahodnem arabskem svetu.[5]
V knjigi se večkrat omenjajo omajadski kalifi. Kalif Abd al-Malik ibn Marvan in njegovi trije sinovi v Sto in eni noči imajo podoben status kot abasidski kalif Harun al-Rašid v Tisoč in eni noči. Po mnenju Claudie Ott je to posledica zgodovinske vloge, ki so jo imeli Omajadi v zgodovini Andaluzije, saj Kordovski emirat velja za naslednika padlega Omajadskega kalifata v Damasku.[9]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Ott, Claudia; Mudhoon, Loay (interviewer) (18. junij 2010), Interview with Claudia OttA New Chapter in the History of Arab Literature, Qantara.de. Pridobljeno 13. junija 2013.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 "les Cent et Une Nuits (mi'at layla wa layla)", Encyclopédie Larousse (francosko). Pridobljeno 13. junija 2013.
- ↑ 3,0 3,1 Cent et une nuits (francosko). Arles: Actes Sud, 1998, str. 324. ISBN 978-2-7427-1762-0. Arhivirano iz izvirnika 4. julija 2014. Pridobljeno 13. junija 2013.
- ↑ 4,0 4,1 Perrin, Charles-Edmond (1957). "Éloge funèbre de M. Maurice Gaudefroy-Demombynes, membre libre résidant de l'Académie". Comptes rendus des séances de l'Académie des Inscriptions et Belles-Lettres (in French), 101 (3): 277. Pridobljeno 13. junija 2013.
- ↑ 5,0 5,1 Abou Bakr, Thoraia (12 February 2013), "A Hundred and One Nights translated into German", Daily News Egypt. Pridobljeno 13. junija 2013.
- ↑ Gaudefroy-Demombynes, Maurice (trad.) (1911), Les cent et une nuits (first edition in French), E. Guilmoto. Pridobljeno 13. junija 2013.
- ↑ Ott, Claudia (2012). 101 Nacht: Aus dem Arabischen erstmals ins Deutsche übertragen von Claudia Ott nach der Handschrift des Aga Khan Museums (nemško), E-Books der Verlagsgruppe Random House GmbH, str. 336, ISBN 9783641100988.
- ↑ Fudge, Bruce (2016). A Hundred and One Nights. New York University Press. ISBN 9780814745199.
- ↑ ‘Arabian Nights’ has a smaller sibling, Mai Elwakil, Egypt Independent, 28. februar 2013.