Pojdi na vsebino

Steklena pečina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Steklena pečina je hipotetični pojav, pri katerem je večja verjetnost, da bodo ženske prebile »stekleni strop« (dosegle vodilne položaje v podjetjih in vladi) v obdobjih krize ali recesije, ko je tveganje za neuspeh največje.[1][2] Druge raziskave so razširile definicijo pojava steklene pečine na rasne in etnične manjšinske skupine.[3]

Izvor[uredi | uredi kodo]

Izraz »steklena pečina« sta leta 2005 prvič uporabila britanska profesorja Michelle K. Ryan in Alexander Haslam z Univerze v Exeterju v Združenem kraljestvu. V svoji študiji sta analizirala uspešnost podjetij, ki so bila uvrščena na indeks FTSE 100, pred in po imenovanju novih članov upravnih odborov. Ugotovila sta, da so podjetja, ki so v upravne odbore imenovala ženske, v petih mesecih pred imenovanjem pogosteje doživela dosledno slabše poslovne rezultate kot podjetja, ki tega niso storila.[4] To delo se je sčasoma razvilo v identifikacijo pojava, znanega kot steklena pečina, ki nakazuje nezmožnost zaznavanja nevarnosti prozornega roba pečine. Podobno je pojavu učinek steklenega stropa, ki da lažne obljube o visokih organizacijskih položajih, ki jih je mogoče »videti« skozi stekleni strop, a so ti dejansko nedosegljivi. Od nastanka izraza se je njegova raba razširila izven korporacijskega sveta ter zajela tudi politiko in druga področja.

Pregled[uredi | uredi kodo]

Raziskava Ryana in Haslama je pokazala, da se ženske, ko prebijejo stekleni strop in prevzamejo vodstvene položaje, soočajo z drugačnimi izkušnjami kot njihovi moški sodelavci. Pogosteje so imenovane na negotove položaje, kar pomeni, da imajo večje tveganje za neuspeh. To se lahko zgodi bodisi ker so postavljene na čelo organizacij (ali oddelkov) v krizi bodisi zaradi pomanjkanja potrebnih virov in podpore za uspeh.[5] [6]

Tako sta Ryan in Haslam razširila metaforo steklenega stropa s pojmom »steklene pečine.« Ta pa se nanaša na nevarnost padca, ki ni takoj očitna.[5] Mandat generalnega direktorja je v podjetjih, ki so v težavah, običajno krajši kot v primerjavi s tistimi podjetji, ki so stabilna.[7]

Dokazi o pojavu steklene pečine so bili dokumentirani na področju prava. Študija iz leta 2006 je pokazala, da so študenti prava veliko bolj tvegani primer dodelili vodilni svetovalki kot pa moškemu svetovalcu.[8] Rezultati študije iz leta 2010 so pokazali, da so se britanski dodiplomski študenti političnih ved pri izbiri kandidata za "varen" sedež pogosteje odločili za moškega. V primeru, da je bilo mesto opisano kot težko dosegljivo, pa so se raje usmerili k ženski kandidatki.[9] Analiza vodilnih položajev ameriške lestvice Fortune 500 iz leta 2014 je pokazala, da bodo podjetja s šibkimi rezultati verjetno na položaje izvršnih direktorjev povišala ženske namesto moških, še posebej moških svetle polti.[10]

Dodatne študije so pokazale, da bodo ženske najverjetneje bile postavljene za kandidatke v okrožjih, v katerih je težko zmagati.[11] Natančneje, v Združenem kraljestvu je večja verjetnost, da bodo ženske kandidatke iz konservativne stranke izbrane za manj zmagovalna mesta kot moški sodelavci, kljub temu, da so se na preteklih volitvah odrezale slabše od moških kandidatov. To velja tako za izkušene kot neizkušene kandidatke, pa tudi za tiste s konvencionalnim in nekonvencionalnim političnim ozadjem. To kaže na prisotnost fenomena steklene pečine, ki ni razložljiv z drugimi dejavniki.[11] Čeprav je konservativna stranka začela vključevati strategije zagotavljanja enakosti, so ženske še vedno pogosto postavljene kot kandidatke v okrožjih, kjer je težko zmagati.[12]

Kritika[uredi | uredi kodo]

Druge raziskave ne potrjujejo obstoja fenomena steklene pečine. Študija iz leta 2007 o uspešnosti podjetij pred imenovanjem izvršnih direktorjev je pokazala, da ženske voditeljice niso pogosteje imenovane na negotove vodstvene položaje kot njihovi moški sodelavci.[13]

Fenomen steklene pečine je bil potrjen izključno v državah in sektorjih, kjer so moški spolni stereotipi močno cenjeni. Študija o vplivu steklene pečine na vodilne ženske v Turčiji, kjer je ženstvenost bolj cenjena, je pokazala, da so bile kandidatke bolj sprejete v časih uspeha kot pa neuspeha.[14] Dodatne raziskave so potrdile to ugotovitev v drugih državah.[15]

Pojasnilo[uredi | uredi kodo]

Veliko teorij je bilo postavljenih, da bi razložili obstoj steklene pečine.

Profesorica psihologije na Univerzi v Houstonu Kristin J. Anderson meni, da podjetja ženskam ponujajo položaje steklene pečine, ker jih dojemajo kot »manj zahtevne in bolj primerne za prevzemanje krivde«. Po njenem mnenju organizacije, ki ženskam dodelijo težka dela, tvegajo manj, ne glede na izid: če ženska uspe, je podjetje na boljšem, če pa ji spodleti, jo lahko označijo za odgovorno, podjetje pa se hkrati prikaže kot napredno in enakopravno ter se lahko vrne k starejšim praksam zaposlovanja moških.[16]

Začetne študije Haslama in Ryana kažejo, da ljudje dojemajo ženske kot bolj primerne za vodenje podjetij v težavah, saj naj bi bile bolj skrbne, ustvarjalne in intuitivne.[17] Ti raziskovalci trdijo, da od žensk vodij ni nujno pričakovano, da bodo izboljšale stanje podjetja, vendar se jih kljub temu dojema kot dobre pri vodenju ljudi. Prav tako so one sposobne prevzeti odgovornost za morebitne neuspehe organizacije.[18]

Haslam je ugotovil, da vodstvene delavke pogosteje sprejemajo položaje steklene pečine, ker nimajo dostopa do ključnih informacij in podpore, ki bi običajno odvrnile vodje od teh položajev.[19] Dodatne raziskave so pokazale, da ženske in pripadniki manjšin pogosteje sprejemajo tvegane ponudbe za delo, saj verjamejo, da so to edine možnosti, ki jih bodo kadarkoli dobili.[7]

Študija iz leta 2007 je pokazala, da so bralke novic v Združenem kraljestvu bolj kot bralci prepričane, da steklena pečina obstaja in da je nevarna in nepravična do žensk v vodstvenih vlogah. Udeleženke študije so obstoj steklene pečine pripisale pomanjkanju drugih priložnosti za vodilne ženske, seksizmu in naklonjenosti moških drugim moškim. Moški udeleženci študije so trdili, da so ženske manj primerne kot moški za zahtevne vodstvene vloge ali strateško odločanje. Tretja možnost, ki so jo podali je bila, da steklena pečina ni povezana s spolom. [20]

Dodatne raziskave so pokazale, da ženske vidijo negotove priložnosti za napredovanje, kot so »steklene pečine,« kot edino možnost za napredovanje v karieri. Medtem ko moški enake priložnosti dojemajo kot tvegane, so ženske kandidatke morda bolj pripravljene sprejeti te položaje zaradi nujne potrebe po poklicnem napredovanju.[21] Poleg tega je v kriznih situacijah večja verjetnost, da bodo ženske obdržale svoje položaje na vseh ravneh, kar jim v primerjavi z moškimi omogoča, da so v takšnih razmerah bolj prisotne za napredovanje.[22]

V kriznih situacijah so ženske, ki jim pripisujejo tradicionalno ženstvene lastnosti, kot so ustvarjalnost, ustrežljivost in čustvena inteligenca, iskane zaradi zaznane sposobnosti boljšega reševanja težav zaposlenih.[23] Te lastnosti, ki so sicer pogosto stereotipno povezane z ženskami in na splošno zmanjšujejo njihovo zaželenost na vodilnih položajih, se v kriznih razmerah cenijo kot dragoceno sredstvo za premagovanje izzivov in menjavo vodstva.[15] Takšne spretnosti ponujajo priložnosti za uveljavljanje stilov vodenja, ki niso tradicionalni in so posledično v kriznih časih lahko še posebej učinkoviti.[24]

Pojav steklene pečine je bolj verjeten v primerih, ko imajo ženske voditeljice dostop do virov, ki jih povezujejo z uspešnim vodenjem. Raziskave kažejo, da ženske v kriznih situacijah bolj pozitivno ocenjujejo vodstvene položaje z bogastvom družbenih virov v primerjavi s tistimi, ki teh virov nimajo. Vendar pa na položaje, ki nimajo finančnih sredstev, gledajo enako pozitivno kot na tiste s širokim spektrom socialnih virov.[21]

Steklena pečina za voditelje rasnih in etničnih manjšin[uredi | uredi kodo]

Koncept steklene pečine se uporablja tudi za opis diskriminacije pri zaposlovanju, ki jo doživljajo vodilni delavci iz manjšin ali invalidi.[3]

Raziskava, ki je analizirala glavne trenerje športnih ekip NCAA, je pokazala, da so moški iz rasnih in etničnih manjšin v kriznih časih pogosteje napredovali na višje vodstvene položaje. Na zgodovinsko temnopoltih univerzah so bili manjšinski voditelji imenovani pogosteje kot svetlopolti v vseh okoliščinah, medtem ko so bili na drugih univerzah imenovani na vodstvene položaje predvsem v kriznih razmerah. Ti voditelji so bili pogosto deležni večjega nadzora in pritiska na uspešnost kot njihovi svetlopolti sodelavci. Študija je odkrila tudi dokaze za »učinek rešitelja,« kar pomeni, da organizacije v kriznih časih iščejo »rešitelje,« ki so običajno svetlopolti, če manjšinski voditelji ne dosegajo želenih, visokih rezultatov.[3]

Predsednik Barack Obama ob zaprisegi januarja 2009

Za primer steklene pečine v politični sferi je pogosto predstavljena izvolitev Baracka Obame kot prvega temnopoltega predsednika Združenih držav Amerike leta 2008, sredi svetovne finančne krize. To se pogosto navaja kot dokaz obstoja fenomena steklene pečine za rasne in etnične manjšine.[25] V britanski politiki so raziskave pokazale, da imajo konservativni temnopolti in pripadniki etničnih manjšin težji dostop do sedežev v parlamentu kot drugi konservativni kandidati. To potrjuje ugotovitve drugih raziskav o stekleni pečini v politiki, ki jo doživljajo ženske kandidatke.[12] Vendar pa je ta pojav specifičen za konservativno stranko, ki je tradicionalno spodbujala proti imigrantska stališča, kar lahko vpliva na diskriminacijo manjšin.[12]

Ženske iz manjšin se soočajo s dvojno stekleno pečino, ki jo povzročata tako spol kot rasa.[26] Temnopolte ženske na višjih položajih pogosto prejmejo nesorazmerno veliko delovne obremenitve, kar otežuje njihovo napredovanje v karieri. Poleg tega obstajajo trditve, da so temnopolte ženske napredovale na vodstvene položaje zaradi zastarelih stereotipov, ki povezujejo moške lastnosti s temnopoltimi ženskami.[27] Ob izzivi, s katerimi se soočajo v vodstvenih vlogah, se temnopolte ženske pogosto srečajo tudi z mikroagresijami in dvomom v njihove sposobnosti.[28]

Posledice za ženske in direktorje manjšinskih skupin[uredi | uredi kodo]

Položaji v stekleni pečini predstavljajo tveganje za ugled in poklicne možnosti ženskih vodilnih delavcev. V primeru slabe poslovne uspešnosti podjetja se namreč pogosto krivi vodstvo, ne da bi se upoštevale situacijske dejavnike ali okoliščine.[4] Ženske, ki so imenovane na takšne položaje, so lahko izpostavljene še posebej ostri kritiki s strani delničarjev, ki morda nimajo zaupanja v njihove vodstvene sposobnosti. V nasprotju moški, ki prevzamejo vodstvo v kriznih razmerah, manj verjetno doživijo takšne negativne posledice, ki so ustvarjene na podlagi njihovega ugleda.[4] Raziskave kažejo, da imajo ženske voditeljice v primerjavi z moškimi manj možnosti za drugo priložnost po neuspehu, saj imajo manj mentorjev in sponzorjev ter omejen dostop do podporne »mreže starih fantov.«[29]

Fenomen steklene pečine prispeva k širšemu razumevanju, zakaj je ženskam manj verjetno, da bi dosegle vodstvene položaje v primerjavi z moškimi, in to na različnih ravneh, od lokalnih šolskih okrožij do korporativnega sveta.[23]

Delavke, ki so opazile zavračanje žensk, ki so vodile in spodletele pri vodenju iz položaja steklene pečine, sebe ne bodo videle na položajih moči in posledično manj verjetno izrazile ambicije po napredovanju v karieri.

Vendar pa nekateri raziskovalci trdijo, da lahko slabo poslujoča podjetja ponujajo več priložnosti za pridobitev moči in vpliva, v primerjavi s stabilnimi.[19]

Primeri[uredi | uredi kodo]

Mediji so kot primere steklene pečine izpostavili naslednje.

Politični primeri[uredi | uredi kodo]

  • Leta 1990 sta bili v Avstraliji imenovani dve premierki: Joan Kirner je podedovala znaten primanjkljaj v Viktoriji, medtem ko je Carmen Lawrence vodila stranko, ki je bila prej obtožena korupcije.[30] Leta 2009 je bila Kristina Keneally imenovana za premierko Novega Južnega Walesa zaradi slabih glasov za njeno stranko in njihovega morebitnega poraza leta 2011.[31] Julia Gillard je bila imenovana za prvo avstralsko predsednico vlade in nato odstavljena zaradi postopkovnih pritožb glede razlitja vodstva.[32] [33]
  • Leta 1993 je kanadska progresivna konservativna stranka, ki se je soočala z nizkimi ocenami odobravanja in skoraj zagotovljenim porazom na prihajajočih splošnih volitvah, izvolila Kima Campbella, takratnega obrambnega ministra, da zamenja Briana Mulroneyja za svojega voditelja. Volitve so naprednim konservativcem prinesle enega najbolj uničujočih porazov v kanadski zgodovini, saj so se s 156 sedežev zmanjšali na 2.[34]
  • Leta 2009 je bil indonezijski finančni minister Sri Mulyani obtožen nezakonite porabe državnih sredstev za izvedbo domnevno nepooblaščene pomoči za banko Century leto pred tem, ki je takrat propadla. Trdila je, da je bila varščina v višini 6,7 bilijonov rupij (710 milijonov dolarjev) potrebna, da bi preprečili zlom gospodarstva države, in je od centralne banke prejela opozorilo o bližajočem se propadu le te.[35] Odločila se je odstopiti s položaja finančne ministrice leta 2010 po 5 letih in 7 mesecih na položaju med predsedovanjem Susila Bambanga Yudhoyona. V tem času je ohranjala stabilnost gospodarstva države med svetovno finančno krizo.
    Dilma Rousseff med obtožnim sojenjem leta 2016
  • Leta 2010, ko jih je zvezna policija preiskovala zaradi obtožb o korupcijskih shemah, je Partido dos Trabalhadores (Delavska stranka) imenovala za kandidatko za predsednico Brazilije Dilmo Rousseff. Zmagala je na predsedniških volitvah in bila leta 2014 ponovno izvoljena za drugi mandat. Nato je bila leta 2016 obtožena.
  • Leta 2016 je Theresa May postala vodja konservativne stranke in predsednica vlade Združenega kraljestva. Bila je izvoljena kmalu po izidu referenduma o izstopu iz EU, ki je povzročil padec vrednosti funta na ravni, ki jih ni bilo več kot 30 let.[36]
  • Leta 2020 je Agnès Buzyn zamenjala Benjamina Griveauxa kot LREM kandidata za župana Pariza, potem ko so postala javna njegova domnevna eksplicitna sporočila z žensko.
  • Chrystia Freeland je bila leta 2020 med gospodarsko krizo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, imenovana za prvo kanadsko zvezno ministrico za finance. [37] Njeno imenovanje je bila neposredna posledica škandala prejšnjega ministra Billa Morneauja z WE Charity.
  • Leta 2021 je bila podpredsednica ZDA Kamala Harris izbrana za vodenje odgovora na izzive na južni meji, ki je bila zgodovinsko pomembno in polarizirano vprašanje v ameriški politiki.[38]
  • Leta 2022 je Liz Truss postala vodja konservativne stranke in predsednica vlade Združenega kraljestva po odstopu Borisa Johnsona po vladni krizi ter ob porastu svetovne inflacije in domačih življenjskih stroškov. Odstopila je na petdeseti dan mandata po drugi vladni krizi.[39] [40]

Korporacijski in poslovni primeri[uredi | uredi kodo]

  • Leta 2002 je takrat nedonosna telekomunikacijska družba Lucent Technologies imenovala Patricio Russo za izvršno direktorico in jo nato zamenjala z Benom Verwaayenom.[7]
  • Leta 2008, po islandski bančni krizi, so bile imenovane različne ženske, da popravijo industrijo z utemeljitvijo, da bi širši pogledi preprečili, da bi prišlo do istih napak.[41]
  • V letu 2011, »groznem času za časopise,« je bila Jill Abramson imenovana za urednico The New York Timesa, leta 2014 pa so jo odpustili.[42]
  • Leta 2012 je bila Marissa Mayer imenovana za izvršno direktorico Yahooja, potem ko je ta izgubil pomemben tržni delež zaradi Googla.[43] [44]
  • Leta 2015 je Ellen Pao zaradi polemike odstopila po nekaj mesecih kot izvršna direktorica Reddita.[45] Velik del besa je bil ustvarjen zaradi odpuščanja priljubljene uslužbenke Reddita Victorie Taylor, čeprav je nekdanji izvršni direktor Reddita Yishan Wong razkril, da je to odločitev sklenil soustanovitelj Alexisa Ohaniana in ne Pao. [46] [47] [48]
  • Leta 2021 je bila Alexis George imenovana za izvršno direktorico avstralskega podjetja za finančne storitve AMP Limited, ki je bil takrat v težavah.[49]
  • Leta 2021 je bila Jen Oneal imenovana za prvo žensko glavno vlogo pri Blizzard Entertainment po tožbi kalifornijskega ministrstva za pošteno zaposlovanje in stanovanja proti Activision Blizzard. Ta tožba je trdila, da ima podjetje kulturo spolnega zlorabe.[50]
  • Leta 2023 je bila Linda Yaccarino imenovana za izvršno direktorico Twitterja, medtem ko se je podjetje soočalo z negotovo prihodnostjo in številnimi izzivi, vključno z izpadi, nezadovoljstvom uporabnikov in skepticizmom oglaševalcev. Podjetje je izgubilo več kot polovico vrednosti, odkar ga je šest mesecev pred tem prevzel Elon Musk.[51] [52] [53]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Cooper, Marianne (22. september 2015). »Why women are often put in charge of failing companies«. PBS NewsHour. Arhivirano iz spletišča dne 14. oktobra 2017. Pridobljeno 11. julija 2016.
  2. ↑ Susanne Bruckmüller and Nyla R. Branscombe, How Women End Up on the “Glass Cliff” Arhivirano 2022-11-04 na Wayback Machine. Harvard Business Review, JANUARY–FEBRUARY 2011
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Cook, A.; Glass, C. (1. maj 2013). »Glass Cliffs and Organizational Saviors: Barriers to Minority Leadership in Work Organizations?«. Social Problems. 60 (2): 168–187. doi:10.1525/sp.2013.60.2.168.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 Ryan, Michelle K., and S. Alexander Haslam (9. februar 2005). »The Glass Cliff: Evidence that Women are Over-Represented in Precarious Leadership Positions«. British Journal of Management. 16 (2): 81–90. doi:10.1111/j.1467-8551.2005.00433.x.
  5. ↑ 5,0 5,1 »The Glass Cliff«. University of Exeter. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2011. Pridobljeno 4. avgusta 2015.
  6. ↑ »BBC NEWS | Magazine | Introducing... the glass cliff«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. avgusta 2007. Pridobljeno 22. avgusta 2006.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 McCullough, DG (8. avgust 2014). »Women CEOs: Why companies in crisis hire minorities - and then fire them«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2014. Pridobljeno 18. oktobra 2014.
  8. ↑ Ashby, Julie S.; Haslam, S. Alexander; Ryan, Michelle K. (Fall 2006). »Legal work and the Glass Cliff: Evidence that Women Are Preferentially Selected to Lead Problematic Cases«. William and Mary Journal of Women and the Law. 13 (3): 775. Arhivirano iz spletišča dne 8. septembra 2022. Pridobljeno 18. oktobra 2014.
  9. ↑ Ryan, Michelle K.; Haslam, S. Alexander; Kulich, Clara (Marec 2010). »Politics and the Glass Cliff: Evidence that Women Are Preferentially Selected to Contest Hard-to-Win Seats«. Psychology of Women Quarterly. 34: 56–64. doi:10.1111/j.1471-6402.2009.01541.x.
  10. ↑ Cook, Alison; Glass, Christy (Julij 2014). »Above the glass ceiling: When are women and racial/ethnic minorities promoted to CEO?: Research Notes and Commentaries«. Strategic Management Journal (v angleščini). 35 (7): 1080–1089. doi:10.1002/smj.2161.
  11. ↑ 11,0 11,1 Ryan, Michelle K.; Haslam, S. Alexander; Kulich, Clara (Marec 2010). »Politics and the Glass Cliff: Evidence that Women are Preferentially Selected to Contest Hard-to-Win Seats«. Psychology of Women Quarterly (v angleščini). 34 (1): 56–64. doi:10.1111/j.1471-6402.2009.01541.x. ISSN 0361-6843. Arhivirano iz spletišča dne 15. februarja 2023. Pridobljeno 3. maja 2023.
  12. ↑ 12,0 12,1 12,2 Kulich, Clara; Ryan, Michelle K.; Haslam, S. Alexander (Marec 2014). »The Political Glass Cliff: Understanding How Seat Selection Contributes to the Underperformance of Ethnic Minority Candidates«. Political Research Quarterly (v angleščini). 67 (1): 84–95. doi:10.1177/1065912913495740. ISSN 1065-9129.
  13. ↑ Adams, Susan (2009). »Are Female Executives Over-represented in Precarious Leadership Positions?«. British Journal of Management. 20 (1): 1–12. doi:10.1111/j.1467-8551.2007.00549.x.
  14. ↑ Yıldız, Sebahattin; Vural, Mehmet Fatih (30. julij 2019). »A Cultural Perspective of The Glass Cliff Phenomenon«. Ege Akademik Bakis (Ege Academic Review). 19 (3): 309–321. doi:10.21121/eab.451162. ISSN 1303-099X.
  15. ↑ 15,0 15,1 Morgenroth, Thekla; Kirby, Teri A.; Ryan, Michelle K.; Sudkämper, Antonia (2020). »The who, when, and why of the glass cliff phenomenon: A meta-analysis of appointments to precarious leadership positions« (PDF). Psychological Bulletin (v angleščini). 146 (9): 797–829. doi:10.1037/bul0000234. ISSN 1939-1455. PMID 32700940.
  16. ↑ Rivers, Caryl, and Rosalind C. Barnett (2. november 2013). »When Wall Street Needs Scapegoats, Women Beware«. Women's eNews. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. julija 2015. Pridobljeno 18. oktobra 2014.
  17. ↑ Haslam, S. Alexander; Ryan, Michelle K. (2008). »The road to the glass cliff: Differences in the perceived suitability of men and women for leadership positions in succeeding and failing organizations« (PDF). The Leadership Quarterly. 19 (5): 530–546. doi:10.1016/j.leaqua.2008.07.011. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. decembra 2013. Pridobljeno 18. oktobra 2014.
  18. ↑ Ryan, Michelle K.; Haslam, S. Alexander; Hersby, Mette D.; Bongiorno, Renata (Maj 2011). »Think crisis-think female: the glass cliff and contextual variation in the think manager-think male stereotype«. Journal of Applied Psychology. 96 (3): 470–84. doi:10.1037/a0022133. PMID 21171729.
  19. ↑ 19,0 19,1 Trop, Jaclyn. »Is Mary Barra standing on a glass cliff?«. The New Yorker. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. julija 2014. Pridobljeno 23. maja 2014.
  20. ↑ Ryan, Michelle K., and S. Alexander Haslam, Tom Postmes (2007). »Reactions to the glass cliff: Gender differences in the explanations for the precariousness of women's leadership positions«. Journal of Organizational Change Management. 20 (2): 182–197. doi:10.1108/09534810710724748.
  21. ↑ 21,0 21,1 Rink, Floor; Ryan, Michelle K.; Stoker, Janka I. (2012). »Influence in Times of Crisis: How Social and Financial Resources Affect Men's and Women's Evaluations of Glass-Cliff Positions«. Psychological Science (v angleščini). 23 (11): 1306–1313. doi:10.1177/0956797612453115. ISSN 0956-7976. PMID 23042121.
  22. ↑ Bruckmüller, Susanne; Branscombe, Nyla R. (september 2010). »The glass cliff: When and why women are selected as leaders in crisis contexts«. British Journal of Social Psychology (v angleščini). 49 (3): 433–451. doi:10.1348/014466609X466594. PMID 19691915. Arhivirano iz spletišča dne 3. maja 2023. Pridobljeno 3. maja 2023.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  23. ↑ 23,0 23,1 Ryan, Michelle K.; Haslam, S. Alexander; Morgenroth, Thekla; Rink, Floor; Stoker, Janka; Peters, Kim (1. junij 2016). »Getting on top of the glass cliff: Reviewing a decade of evidence, explanations, and impact« (PDF). The Leadership Quarterly. Special Issue: Gender and Leadership (v angleščini). 27 (3): 446–455. doi:10.1016/j.leaqua.2015.10.008. ISSN 1048-9843.
  24. ↑ Wicker, Pamela; Cunningham, George B.; Fields, Drew (1. december 2019). »Head Coach Changes in Women's College Soccer: An Investigation of Women Coaches Through the Lenses of Gender Stereotypes and the Glass Cliff«. Sex Roles (v angleščini). 81 (11): 797–807. doi:10.1007/s11199-019-01022-2. ISSN 1573-2762.
  25. ↑ T., Nadler, Joel (2018). War on Women in the United States : Beliefs, Tactics, and the Best Defenses. ABC-CLIO, LLC. ISBN 978-1-4408-4210-8. OCLC 1026609320.
  26. ↑ Ellis, Nicquel Terry (17. december 2022). »'Very rarely is it as good as it seems': Black women in leadership are finding themselves on the 'glass cliff'«. CNN (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2023. Pridobljeno 26. marca 2023.
  27. ↑ Farmer, Jennifer R. (9. februar 2021). First & only : a black woman's guide to thriving at work and in life. Broadleaf Books. ISBN 978-1-5064-6685-9. OCLC 1317281185.
  28. ↑ »The State of Black Women in Corporate America«. Lean In (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2023. Pridobljeno 26. marca 2023.
  29. ↑ Hewlett, Sylvia Ann (5. avgust 2008). »The Glass Cliff: Are Women Leaders Often Set Up to Fail?«. Harvard Business Review. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2014. Pridobljeno 18. oktobra 2014.
  30. ↑ Range, Jae Lynn. »No Glass Ceiling for Women? Beware Of The Glass Cliff!«. Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2014. Pridobljeno 23. maja 2014.
  31. ↑ Wright, Tony (20. maj 2010). »Nobody's girl«. Sydney Morning Herald (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. junija 2019. Pridobljeno 2. avgusta 2016.
  32. ↑ Wareham McGrath, Susan. »The Glass Cliff Claims Another Victim – Was Julia Gillard's Fall From Grace Inevitable?«. Australian Businesswomen's Network. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. maja 2014. Pridobljeno 23. maja 2014.
  33. ↑ Walsh, Kerry-Anne (2014). The Stalking of Julia Gillard. Crows Nest, NSW, Australia: Allen & Unwin. ISBN 9781760110864.
  34. ↑ Simard, Caroline (29. oktober 2010). »Women in Leadership and the Glass Cliff«. Huffington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. oktobra 2014. Pridobljeno 18. oktobra 2014.
  35. ↑ »Jejak 'Panas' Boediono dan Sri Mulyani di Petaka Century«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. januarja 2023. Pridobljeno 15. januarja 2023.
  36. ↑ McGregor, Jena. »Congratulations, Theresa May. Now mind that 'glass cliff'«. Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. julija 2016. Pridobljeno 12. julija 2016.
  37. ↑ »Chrystia Freeland marks a milestone as the first female federal finance minister. Is she standing on a glass cliff?«. thestar.com (v angleščini). 18. avgust 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2023. Pridobljeno 26. marca 2023.
  38. ↑ Lemire, Jonathan (24. maj 2021). »Biden Taps VP Harris to lead response to border challenges«. Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. avgusta 2022. Pridobljeno 5. avgusta 2022.
  39. ↑ Armitage, Rebecca (20. oktober 2022). »How Liz Truss's brief and chaotic tenure as Britain's PM unravelled«. ABC News (v angleščini). Pridobljeno 23. oktobra 2023.
  40. ↑ Bores, Sarah (8. december 2022). »Gender and Power: Liz Truss and the Glass Cliff Theory«. The BPR (v angleščini). Pridobljeno 23. oktobra 2023.
  41. ↑ Sunderland, Ruth. »After the crash, Iceland's women lead the rescue«. The Observer. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. maja 2014. Pridobljeno 22. maja 2014.
  42. ↑ Kurzleben, Danielle (14. maj 2014). »What happened to Jill Abramson shows everything that sucks about being a woman leader«. Vox.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. maja 2014. Pridobljeno 15. maja 2014.
  43. ↑ Hass, Nancy (18. julij 2012). »Marissa Mayer Stares Down 'Glass Cliff' at Yahoo«. The Daily Beast. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. julija 2014. Pridobljeno 23. maja 2014.
  44. ↑ Oliver Staley, The Marissa Mayer era at Yahoo is officially over Arhivirano 2017-10-04 na Wayback Machine. qz.com 6/13/2017
  45. ↑ Carson, Biz (10. julij 2015). »Ellen Pao is out at Reddit«. Business Insider. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. januarja 2019. Pridobljeno 10. septembra 2019.
  46. ↑ Weinberger, Matt (13. julij 2015). »Former Reddit CEO says Ellen Pao was framed«. Business Insider. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. avgusta 2019. Pridobljeno 10. septembra 2019.
  47. ↑ Rosoff, Matt (14. julij 2015). »Reddit chief engineer quits after 2 months, says Pao was on a 'glass cliff'«. Business Insider. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. januarja 2020. Pridobljeno 10. septembra 2019.
  48. ↑ Sklar, Rachel (14. julij 2015). »3 Undeniable Ways Ellen Pao Was Pushed Off a Glass Cliff at Reddit«. Elle. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. julija 2019. Pridobljeno 10. septembra 2019.
  49. ↑ Knight, Elizabeth (april 2021). »New AMP Boss has broken the glass ceiling but now faces the glass cliff«. Sydney Morning Herald. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. aprila 2021. Pridobljeno 7. aprila 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  50. ↑ Kim, Matt (3. avgust 2021). »Blizzard President J. Allen Brack Steps Down«. IGN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. avgusta 2021. Pridobljeno 3. avgusta 2021.
  51. ↑ King, Hope (12. maj 2023). »Newly appointed Twitter CEO Linda Yaccarino risks the glass cliff«.
  52. ↑ Elsesser, Kim. »Musk's Pick For Twitter CEO And The Glass Cliff Debate«. Forbes (v angleščini). Pridobljeno 13. maja 2023.
  53. ↑ »Elon Musk has constructed a treacherous 'glass cliff' for his new Twitter CEO, Linda Yaccarino«. Fortune (v angleščini). Pridobljeno 13. maja 2023.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Brescoll, V. L.; Dawson, E.; Uhlmann, E. L. (2010). »Hard won and easily lost: The fragile status of leaders in gender-stereotype-incongruent occupations«. Psychological Science. 21 (11): 1640–1642. doi:10.1177/0956797610384744. PMID 20876882.
  • Bruckmüller, S.; Branscombe, N. R. (2010). »The glass cliff: When and why women are selected as leaders in crisis contexts«. British Journal of Social Psychology. 49 (3): 433–451. doi:10.1348/014466609x466594. PMID 19691915.
  • Cook, A.; Glass, C. (2014). »Women and Top Leadership Positions: Towards an Institutional Analysis«. Gender, Work & Organization. 21 (1): 91–103. doi:10.1111/gwao.12018.
  • Cook, A.; Glass, C. (2013). »Glass Cliffs and Organizational Saviors: Barriers to Minority Leadership in Work Organizations?«. Social Problems. 60 (2): 168–187. doi:10.1525/sp.2013.60.2.168.
  • Gunter, Barrie. Why Women Should be Taken More Seriously in the Boardroom (Routledge, 2017).
  • Haslam, S. A.; Ryan, M. K. (2008). »The road to the glass cliff: Differences in the perceived suitability of men and women for leadership positions in succeeding and failing organizations«. Leadership Quarterly. 19 (5): 530–546. doi:10.1016/j.leaqua.2008.07.011.
  • Haslam, S. A.; Ryan, M. K.; Kulich, C.; Trojanowski, G.; Atkins, C. (2010). »Investing with prejudice: The relationship between women's presence on company boards and objective and subjective measures of company performance«. British Journal of Management. 21 (2): 484–497. doi:10.1111/j.1467-8551.2009.00670.x.
  • Kulich, C.; Ryan, M. K.; Haslam, S. A. (2014). »The Political Glass Cliff: Understanding How Seat Selection Contributes to the Underperformance of Ethnic Minority Candidates«. Political Research Quarterly. 67 (1): 84–95. doi:10.1177/1065912913495740.
  • Oyster, Carol K. "Perceptions of Power: Female Executives’ Descriptions of Power Usage by 'Best' and 'Worst' Bosses." Psychology of Women Quarterly 16.4 (1992): 527-533.
  • Ryan, M. K. (1. september 2007). Managing Diversity and the Glass Cliff. Chartered Institute of Personnel and Development. ISBN 978-1843981909.
  • Ryan, M. K.; Schmitt, M. T.; Barreto, M. (2009). The Glass Ceiling in the 21st Century. American Psychological Association. ISBN 978-1-4338-0409-0.
  • Ryan, M. K.; Haslam, S. A. (2005). »The Glass Cliff: Evidence that women are over-represented in precarious leadership positions«. British Journal of Management. 16 (2): 81–90. doi:10.1111/j.1467-8551.2005.00433.x.
  • Ryan, M. K.; Haslam, S. A. (2007). »The Glass Cliff: Exploring the dynamics surrounding the appointment of women precarious leadership positions«. Academy of Management Review. 32 (2): 549–572. doi:10.5465/amr.2007.24351856.
  • Ryan, M. K.; Haslam, S. A.; Kulich, C. (2010). »Politics and the glass cliff: Evidence that women are preferentially selected to contest hard-to-win seats«. Psychology of Women Quarterly. 34: 56–64. doi:10.1111/j.1471-6402.2009.01541.x.
  • Ryan, M. K.; Haslam, S. A.; Hersby, M. D.; Bongiorno, R. (2011). »Think crisis–think female: The glass cliff and contextual variation in the think manager–think male stereotype«. Journal of Applied Psychology. 96 (3): 470–484. doi:10.1037/a0022133. PMID 21171729.
  • Wilson-Kovacs, D.; Ryan, M. K.; Haslam, S. A.; Rabinovich, A. (2008). »'Just because you can get a wheelchair in the building doesn't necessarily mean that you can still participate': barriers to the career advancement of disabled professionals«. Disability & Society. 23 (7): 705–717. doi:10.1080/09687590802469198.
  • Vincent, Annette, and Judy Seymour. "Mentoring among female executives." Women in Management Review 9.7 (1994): 15-20.
  • Zenger, J., & Folkman, J. "Are Women Better Leaders Than Men?" Harvard Business Review 15 (2012): 80-85. online

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Steklena_pečina&oldid=6235522«