Steam

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Steam
Zaslonski posnetek klienta za Windows, v oknu za upravljanje z naloženimi igrami
RazvijalecValve Corporation
Začetna izdaja12. september 2003[1]
Stabilna izdaja8 februar 2024
Razvojni statusaktivno
Programski jezikC++
OkoljeMS Windows
Mac OS X[2]
Linux (omejena različica beta)[3] PlayStation 3 (delno)[4]
iOS
Android
Velikost41,5 MB (Windows)
153,5 MB (Mac)
Razpoložljivi jezikimnogojezično (25 različnih jezikov)
Tipdigitalna distribucija
upravljanje pravic digitalnih vsebin
socialno omrežje
LicencaSteam Subscriber Agreement (neprosto programje)
Spletno mestostore.steampowered.com

Steam (angleško »para«) je platforma za digitalno distribucijo in upravljanje pravic digitalnih vsebin (DRM) ter večigralsko in spletno družbeno omrežje podjetja Valve Corporation. Namenjena je predvsem za spletno distribucijo računalniških iger in sorodnih del založnikov, ki imajo pogodbo z Valve Corporation in izdajajo igre s podporo za Steam.

Končni uporabnik si za dostop do omrežja namesti odjemalski program, ki je vstopna točka za spletno trgovino z računalniškimi igrami in brskalnik po vsebinah. Kupljena igra je trajno vezana na njegov uporabniški račun in ni prenosljiva. Vse podprte igre so integrirane v sistem s pomočjo razvijalskega vmesnika, imenovanega Steamworks. Po plačilu in prenosu na uporabnikov računalnik se igra registrira v omrežju, ki nato spremlja uporabo. Poleg tega Steam koordinira dodatke in popravke za igre in nudi načine za komunikacijo uporabnikov, povezave do namenskih strežnikov, ki gostujejo večigralske igre, ter storitev računalništva v oblaku (t. i. »Steam Cloud«) za centralizirano shranjevanje uporabniških podatkov.

Preko servisa Steam ponujajo igre mnogi veliki založniki, kot so Electronic Arts, Activision, Ubisoft idr., pa tudi mali neodvisni razvijalci; skupno je bilo v začetku leta 2010 na voljo preko 1.100 naslovov.[5] Valve Corporation ne razkriva podatkov o prodaji, po ocenah pa naj bi zavzemal 70 % digitalnega trga z videoigrami[6] in bil s tem vodilni servis za digitalno distribucijo, ki v ZDA predstavlja skoraj polovico celotne prodaje računalniških iger.[7]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Platforma je nastala v začetku 2000. let zaradi potrebe Valve Corporation po stabilnem in učinkovitem sistemu za nameščanje popravkov njihovih spletnih iger (npr. Counter-Strike), ki bi vključeval tudi mehanizme za preprečevanje goljufanja in piratstva. Sodelovanje so ponudili več računalniškim podjetjem, med njimi Microsoftu, a so ob pomanjkanju interesa začeli z razvojem sami.[8]

Steam je bil prvič javno predstavljen leta 2002 kot sistem za distribucijo[9] in kmalu so se začela tudi pogajanja z drugimi založniki. V začetku je imel mnogo težav z dostopnostjo, ko strežniki niso zmogli obdelati zahtevkov desettisočev igralcev, ki so želeli namestiti posodobitev za Counter-Strike na različico 1.6, ki je zahtevala povezavo prek Steama.[10] Še hujši polom je bila izdaja igre Half-Life 2 novembra 2004. Igra je bila na voljo za odjemanje z Valveovih strežnikov ali po klasični poti v trgovinah, v vsakem primeru pa jo je moral kupec pred igranjem aktivirati prek Steama. Veliko zanimanje je povzročilo zastoj v sistemu; evropski strežniki za avtentikacijo so bili nedostopni vsaj 5 ur,[11] tudi ostali kupci pa so poročali o izjemno počasnih prenosih in napakah.[12] Težave, kot so ukradene kode za avtentikacijo, so reševali še več tednov.

Kljub začetnim težavam so predstavniki Valve Corporation v začetku leta 2005 objavili, da je sistem začel prinašati dobiček. Leta 2007 so pričeli ponujati svoje igre prek Steama veliki založniki, kot so Eidos Interactive, Capcom in id Software; maja 2007 je bilo tako po podatkih Valve na voljo 150 naslovov, Steam pa je imel registriranih preko 13 milijonov uporabniških računov.[13]

Maja 2010 je po intenzivni oglaševalski kampanji izšel klient za Mac OS X, v načrtu pa je tudi različica za PlayStation 3. Govorice o razvoju klienta za Linux so predstavniki podjetja sprva zanikali, kasneje pa je začela delovati omejena različica beta.[3][14] Linuxova razvojna skupina je za distribucijsko tarčo izbrala Ubuntu. Oktobra 2012 je pričel Valve preko servisa Steam ponujati tudi druge vrste računalniških programov, s čemer je postal konkurenca podjetju Apple Inc. in njegovi storitvi App Store.[15]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. »Steam Client Released«. Valve Corporation. 12. september 2003. Pridobljeno 3. februarja 2008.
  2. »Valve to Deliver Steam & Source on the Mac«. Valve Corporation. 8. marec 2010. Pridobljeno 8. marca 2010.
  3. 3,0 3,1 »Steam's Penguins«. Valve Linux Team (v angleščini). 16. julij 2012. Pridobljeno 9. novembra 2012.
  4. »Portal 2 PS3, Steam cross-platform play« (v angleščini). Eurogamer. 18. januar 2011.
  5. »Steamworks 2010 Brochure« (PDF). Valve Corporation. str. 4. Pridobljeno 20. marca 2010.
  6. Graft, Kris (19. november 2009). »Stardock Reveals Impulse, Steam Market Share Estimates«. Gamasutra. Pridobljeno 21. novembra 2009.
  7. Martin, Joe (22. julij 2010). »Downloads account for 48 percent of PC game sales«. Bit-Tech. Pridobljeno 26. julija 2010.
  8. Lee, James (30. april 2008). »The Last of the Independents?«. GamesIndustry.biz. Pridobljeno 9. julija 2010.
  9. »GDC 2002: Valve unveils Steam«. GameSpot.com. 22. marec 2002. Pridobljeno 27. julija 2010.
  10. »Losing Steam — Broadband distribution's rocky road — dslreports.com«. Broadbandreports.com. Pridobljeno 16. novembra 2009.
  11. »Half Life authentication servers steam up«. The Inquirer. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. decembra 2007. Pridobljeno 9. decembra 2007.
  12. »Half Life 2 fires up web users«. Contractor UK Limited. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. januarja 2009. Pridobljeno 19. februarja 2008.
  13. »Steam Surpasses 13 Million Accounts«. Valve Corporation. Pridobljeno 31. januarja 2010.
  14. Meer, Alex (17. avgust 2010). »Valve on Steam: Part Two«. gamesindustry.biz. Pridobljeno 23. avgusta 2010.
  15. Wong, Raymond (3. oktober 2012). »Valve's launches non-gaming software on Steam after missing September release date«. Yahoo! News. Pridobljeno 3. oktobra 2012.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]