Računalništvo v oblaku

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pojmovni diagram računalništva v oblaku

Računalništvo v oblaku (angleško cloud computing) je slog računalništva, pri katerem so dinamično razširljiva in pogosto virtualizirana računalniška sredstva na voljo kot storitev preko interneta. Zanj je značilna avtomatizacija, samopostrežnost in elastičnost zagotavljana virov. Je zelo povezano s koncepti storitveno usmerjene arhitekture (SOA), mrežnega računalništva in virtualizacijo. [1]

V osnovi koncept računalništva v oblaku združuje pojme:

  • programska oprema kot storitev (software as a service - SaaS)
  • platforma kot storitev (platform as a service - PaaS)
  • infrastruktura kot storitev (infrastructure as a service - IaaS);

Ponudniki takih storitev so Amazon, Google, Microsoft, Salesforce, Zoho in drugi, pri čemer so marsikje storitve šele v razvojni fazi.

Postavitveni modeli[uredi | uredi kodo]

Zasebni oblak[uredi | uredi kodo]

Privatni oblak je rešitev, ki je primerna za posamezno organizacijo, ki si želi imeti svoj oblak. Vire za oblak lahko zagotavlja podjetje samo ali pa zunanji ponudnik. S privatnim oblakom je mogoče izkoristiti številne prednosti javnega računalništva v oblaku, vključno s samopostrežbo storitev, razširljivostjo in elastičnostjo, hkrati pa zagotavlja dodaten nadzor in možnosti prilagajanja. Nahaja se znotraj podjetja. [2]

  • Namenjen samo organizaciji
  • Lahko ga upravlja zunanji izvajalec, lahko je fizično na lokaciji organizacije ali pa ne

Javni oblak[uredi | uredi kodo]

Strategija oblaka za eno organizacijo lahko pomeni premakniti določene storitve ali aplikacije zunaj podjetja, da se dobavijo in v celoti urejajo s strani tretje osebe, kot je e-pošta ali e-poštno filtriranje. V tem primeru se lahko podjetje odloči, da ne želi porabljati denarja ali časa za izvajanje in upravljanje teh okolij in se namesto tega odloči plačati takso na uporabnika. Ta scenarij je na splošno opredeljen kot javna rešitev v oblaku in pomeni, da organizaciji ni treba skrbeti za strojno ali programsko opremo, potrebno za opravljanje storitve. [2]

  • Dostopen javnosti ali veliki industrijski skupini
  • Lastnik je ponudnik

Oblak skupnosti[uredi | uredi kodo]

  • Deli ga več organizacij s podobnimi interesi/cilji

Hibridni oblak[uredi | uredi kodo]

Gre za kombinacijo zasebnega in javnega oblaka. Notranji viri ostanejo pod nadzorom kupca oz. odjemalca, zunanje vire pa priskrbi ponudnik storitev v oblaku. Občutljivi podatki so varno shranjeni pri odjemalcu, hkrati je podjetju na voljo skoraj neomejena skalabilnost javnega oblaka. Na ta način podjetja lahko rešijo nekaj problemov, ki zadevajo varnost in hkrati izkoriščajo prednosti javnega oblaka. [2]

  • Množica dveh ali več vrst oblakov
  • Ostanejo samostojne enote
  • So povezani s standardno ali lastniško tehnologijo, ki omogoča prenosljivost podatkov in aplikacij

Prednosti in slabosti[uredi | uredi kodo]

Oblak je prinesel in bo prinesel še obilo novosti na področju informacijskih tehnologij. Novosti pa so vedno za nekaj dobre in za nekaj slabe. [3]

Prednosti[uredi | uredi kodo]

Uporabnik lahko najame storitev glede na trenutne potrebe (tudi nepričakovane). Programska oprema se vseskozi posodablja. Ko kapacitete ne potrebuje, jo preprosto sprosti - ker vse poteka dinamično strežnika ni potrebno ponovno zagnati. Velika prednost za mala podjetja, ki nimajo lastne računalniške infrastrukture. Veliko cenejši dostop do računalniških storitev, dobra strojna oprema ni potrebna. Potrebuje se le spletni brskalnik ali nekaj s podobnim delovanjem (Dostop do podatkov od koderkoli). [3]

Slabosti[uredi | uredi kodo]

Če želimo dostopati do te programske opreme potrebujemo internet. Ne deluje dobro na počasnih internetnih povezavah. Nekatere storitve v oblaku imajo manj funkcij kot namizne. Možnost izgube podatkov kot tudi varnost le-teh. [3]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ igor.gojcic@amis.net, Igor Gojčič,. "Gemini | Računalništvo | Kaj je računalništvo v oblaku?". www.geministyle.si. Pridobljeno dne 2017-01-18. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 "Računalništvo v oblaku | PRONID". www.pronid.si. Pridobljeno dne 2017-01-18. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 igor.gojcic@amis.net, Igor Gojčič,. "Gemini | Računalništvo | Prednosti in slabosti računalništva v oblaku". www.geministyle.si. Pridobljeno dne 2017-01-18. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)