Stanje šoka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stanje šoka
RežijaAndrej Košak
ProdukcijaDanijel Hočevar
ScenarijAndrej Košak
GlasbaStefan Valdobrev
FotografijaSlobodan Trninić
MontažaBlagoja Nedelkovski
Andrija Zafranović
Jurij Moškon
Studio
Vertigo
DistribucijaCinemania group
Datum izida
10. november 2011 (Slovenija)
Dolžina
92 minut
DržavaSlovenija
Bolgarija
Bosna in Hercegovina
Severna Makedonija
Srbija
Jezikslovenščina
srbščina
Proračun2.010.969 €

Stanje šoka je slovenski komično-dramski film iz leta 2011. Napisal in režiral ga je Andrej Košak. Po njegovih besedah zaključuje trilogijo filmov (Outsider in Zvenenje v glavi), ki govorijo o komunizmu in tranziciji.[1]

Film je bil deležen primerjav z nemškim filmom Zbogom, Lenin! (2003) in filmi Charlieja Chaplina.[2][3][4][5]

Zgodba[uredi | uredi kodo]

Leta 1986 je kovinostrugar Peter Zmazek, delavec v tovarni Udarnik, izbran za »samoupravljalca leta«. Za nagrado prejme dvosobno stanovanje v Fužinah, kar je za Petra, navajenega zelo skromnega življenja, velik šok, zaradi katerega otrpne. Prepeljan je v psihiatrično bolnišnico.

Deset let sanja svoj komunistični raj, v tem času pa pride do razpada SFRJ in socialističnega sistema ter vojne za neodvisnost, na koncu pa žena Marica, naveličana čakanja na Petrovo okrevanje, vloži zahtevek za ločitev ter se poroči z njegovim sodelavcem in prijateljem Jovom.

Peter se zbudi na dan njune poroke in odhiti iz bolnišnice domov. Tam ugotovi, da je njegova žena zdaj poročena z Jovom. Ker se Peter počuti izdanega, odide iz stanovanja in se vrne nazaj v tovarno. Tam zgrožen ugotovi, da je tovarna postala delniška družba in da je bilo njegovo delovno mesto ukinjeno, dobi pa zajetno odškodnino. Ker ostane brezposeln, poskuša s tem denarjem odpreti lastno podjetje, vendar je soočen z zanj zapletenimi birokratskimi postopki, zato se obrne na podjetje za svetovanje, s katerim podpiše pogodbo o sodelovanju, nato pa ob obisku banke zgrožen ugotovi, da je njegov račun popolnoma prazen, saj je svetovalnemu podjetju s pogodbo nevede prepustil upravljanje z njegovim računom.

Peter se razočaran vrne v svojo nekdanjo tovarno, kjer zaradi prestrukturiranja in zahtev novega investitorja več delavcem grozi odpuščanje. Med predstavniki investitorja Peter prepozna človeka, ki mu je izpraznil bančni račun, zato pozove delavce k uporu. Investitorje zaradi prevare aretirajo, s čimer je usoda podjetja rešena, Peter pa postane junak.

Financiranje in produkcija[uredi | uredi kodo]

Delovni naslov scenarija je bil Don’t cry for me, Europe.[6] Projekt je iskal tuje koproducente na berlinski koprodukcijski tržnici leta 2005.[7] Nadzorni svet Filmskega sklada RS je leta 2006 sprejel predlog Uprave, da se uredi storyboard, lik tipičnega Bosanca spremeni v modernega Bosanca, nato pa pošlje projekt v ponovno presojo Strokovni komisiji, Upravi in Nadzornemu svetu.[8] Leta 2006 je projekt s producentom Novi val - New wave Košak neuspešno kandidiral za sredstva Filmskega sklada RS na javnem pozivu za sofinanciranje igranih in dokumentarnih filmov na temo Slovenija in Evropa v polpretekli zgodovini in sedanjosti.[9]

Film je ocenjen na 2.010.969 evrov.[10] Podprli so ga Slovenski filmski center (780.000 evrov),[11] Eurimages (300.000 evrov),[12] Severno Makedonska filmska agencija (5.000.000 MKD oz. ok. 79.877 evrov),[13] Bolgarski nacionalni filmski center (234.700 BGN oz. med 120.000 in 155.000 evri)[14][15] ter Ministrstvo za kulturo in informiranje Republike Srbije. Producent je bil Vertigo, koproducenti pa RTV SLO (ok. 100.000 evrov),[16] Art Fest (Bolgarija), SCCA/PRO.BA - Sarajevo in Baš Čelik (Srbija). Tehnične storitve je nudil FS Viba Film (311.068 evrov).[11]

Snemanje se je začelo junija 2010.[6] Eno od prizorišč je bila železarna Jesenice.[17]

Odziv pri kritikih in gledalcih[uredi | uredi kodo]

Kritiki[uredi | uredi kodo]

Tina Poglajen je napisala, da je Košak jugonostalgik, katerega kariera gre po Outsiderju le še navzdol, ter da je film Stanje šoka plitek, cenen in prozoren. Opozorila je, da odrasli v Zbogom, Lenin! dozorijo in se poslovijo od preteklosti, v Stanju šoka pa se vedejo kot večni otroci. Zmotilo jo je, da film ne prikaže Zmazkovega komičnega soočanja s tehnološkim napredkom, da se svet deli na slabe kapitaliste in dobre delavce ter da so posamezniki brez osebnosti. Chaplinovski humor se ji je zdel zanič, Zmazkov govor na koncu filma pa je označila za puhlo in neprepričljivo kopijo ganljivega govora judovskega brivca na koncu Velikega diktatorja (1940).[3]

Marcel Štefančič jr. je Zmazka opisal kot naivnega in patetičnega vernika socializma ter brkatega Jako Šraufcigerja, ki je bil tudi v prejšnjem sistemu outsider. Zmotilo ga je, da film govori o stvareh, za katere so gledalci že izvedeli iz boljših virov, ter da se Košak zateka k šprajčevsko-marodičevskemu humorju, ki je bil zastarel že v 70. in 80. letih dvajsetega stoletja.[18]

Ženja Leiler se je spraševala, na podlagi česa je programska komisija odobrila snemanje tega najbolj vulgarnega in transparentnega slovenskega filma o razrednem boju, ki bi s svojim demagoškim in populističnim zaničevanjem kapitalizma in slavljenjem komunizma v zadrego spravil tudi najbolj zadrtega agitpropovca. Menila je, da naslov opiše občutke gledalca po ogledu. Kot boljša primera grenkih komedij je navedla filma Kruha in iger ter Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine.[4]

Denis Valič je pohvalil ciljanje na širšo publiko, sposojanje ideje od uspešnice Zbogom, Lenin!, razkošen produkcijski videz in solidno igro.[5]

Zdenko Vrdlovec je napisal, da si film zaman prizadeva, da bi izpadel kritičen.[2]

Obisk v kinu[uredi | uredi kodo]

Film je videlo 10.494 gledalcev.[10]

Zasedba[uredi | uredi kodo]

Ekipa[uredi | uredi kodo]

  • glasba: Stefan Valdobrev
  • fotografija: Slobodan Trninić
  • montaža: Blagoja Nedelkovski, Andrija Zafranović in Jurij Moškon
  • scenografija: Pepi Sekulič
  • kostumografija: Jelena Proković
  • maska: Martina Šubic Dodočić
  • zvok: Atanas Georgiev

Nagrade[uredi | uredi kodo]

14. Festival slovenskega filma 2011[uredi | uredi kodo]

  • vesna za posebne dosežke (Martin Marion)

Izdaje na nosilcih[uredi | uredi kodo]

  • Stanje šoka. video DVD. Ljubljana : Cinemania group, 2014

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »STAmisli: Andrej Košak: V filmski trilogiji sem obračunal s komunizmom in tranzicijo«. misli.sta.si. 14. julij 2010. Pridobljeno 16. junija 2021.
  2. ↑ 2,0 2,1 Vrdlovec, Zdenko (12. november 2011). »Nič več kakor plakatni film«. Dnevnik. Pridobljeno 16. junija 2021.
  3. ↑ 3,0 3,1 Poglajen, Tina (november 2012). »Infantilna jugonostalgična parola«. ekran.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. oktobra 2012. Pridobljeno 16. junija 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  4. ↑ 4,0 4,1 Leiler, Ženja (12. oktober 2011). »Od presežkov do stanja šoka«. pogledi.si - spletna stran ni ažurirana. Pridobljeno 16. junija 2021.
  5. ↑ 5,0 5,1 Valič, Denis (14. november 2011). »Brezkompromisno komercialen«. pogledi.si - spletna stran ni ažurirana. Pridobljeno 16. junija 2021.
  6. ↑ 6,0 6,1 »Andrej Košak popolnoma v Stanju šoka«. primorske.si. 24. junij 2010. Pridobljeno 16. junija 2021.
  7. ↑ »V Berlinu drevi začetek filmskega festivala«. Dnevnik. 10. februar 2005. Pridobljeno 16. junija 2021.
  8. ↑ Sklepi nadzornega sveta 2006. (9. IZREDNA  SEJA (03.11.2006)). Filmski sklad RS. pridobljeno 16. junija 2021
  9. ↑ NASLOV JAVNEGA POZIVA: Javni poziv za zbiranje predlogov za sofinanciranje realizacije celovečernih filmov (igranih in dokumentarnih) s temo Slovenija in Evropa v polpretekli zgodovini in sedanjosti za leto 2006. 10. marec 2006. Filmski sklad RS (SFC). pridobljeno 16. junij 2021
  10. ↑ 10,0 10,1 Filmska produkcija celovečernih filmov v Sloveniji od leta 1995 a) Večinsko financiranje s strani Filmskega sklada RS/ Slovenskega filmskega centra. Slovenski filmski center. 13. september 2019. pridobljeno 16. junija 2021
  11. ↑ 11,0 11,1 statistični podatki SFC 2008 -2011. Slovenski filmski center. julij 2012. pridobljeno 16. junija 2021
  12. ↑ »Co-production funding in 2010«. EURIMAGES (v britanski angleščini). Pridobljeno 16. junija 2021.
  13. ↑ ANNUAL PROGRAMMES (programme 2011). (angleščina) Severno Makedonska filmska agencija. pridobljeno 16. junija 2021
  14. ↑ »Projects Supported by The Bulgarian Film Center 2009«. www.filmneweurope.com (v britanski angleščini). 18. avgust 2009. Pridobljeno 16. junija 2021.
  15. ↑ Jeleva, Pavlina (15. oktober 2012). »FNE at Varna Golden Rose FF National Competition: The State of Shock«. www.filmneweurope.com (v britanski angleščini). Pridobljeno 16. junija 2021.
  16. ↑ Čakš, Aleš (29. junij 2010). »Komunikativen film za dva milijona evrov«. www.finance.si. Pridobljeno 16. junija 2021.
  17. ↑ »Petrovo stanje šoka«. arhiv.gorenjskiglas.si. 20. julij 2010. Pridobljeno 16. junija 2021.
  18. ↑ Štefančič, Marcel (18. november 2011). »Stanje šoka«. mladina.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. novembra 2011. Pridobljeno 16. junija 2011.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Stanje_šoka&oldid=6116869«