Nove Fužine

Nove Fužine (Fužine) so najgosteje poseljeno območje v Ljubljani in celotni Sloveniji[navedi vir]. Ime izvira iz samostalnika fužina 'kovačnica' (izposojenka iz furlanske besede fusine, topilnica); kar se je nanašalo na železarno, ki jo je tam v 16. stoletju ustanovil Hans Khisl. Danes se ime Fužine večinoma povezuje s stanovanjskim naseljem in sosesko Nove Fužine , ki je bilo zgrajeno severno od levega brega reke v okrožju Moste med letoma 1977 in 1987. Razvite so pretežno ob treh trgih (Brodarjev, Preglov, Rusjanov) ter med Zaloško cesto in levim bregom Ljubljanice. Veliko naselje (bilo bi med osmimi največjimi mesti v Sloveniji) je le del četrtne skupnosti Moste in del okraja in bivše občine Moste-Polje (kamor spadajo ČS Jarše, ČS Golovec, ČS Moste, ČS Polje in ČS Sostro). Na Fužinah sta dve osnovni šoli: OŠ Martina Krpana in OŠ Nove Fužine, ob njih Srednja šola za gostinstvo in turizem ter vrtec VVO Zelena Jama- enota Vrba in enota Vejica in Pedenjped - enota Šlikšlak. Samostojen Dom starejših občanov Fužine stoji blizu ZD Ljubljana Moste-Polje z lekarno Ljubljana, v bližini je tudi Mestna knjižnica Ljubljana - Knjižnica Jožeta Mazovca, podenota Fužine.
Blizu Fužin so naselja ali nekdanja naselja, večinoma vasi (po abecedi): Bizovik, Dobrunje/Sostro, Hrušica, Zg. in Sp. Kašelj, Kodeljevo, Moste, Polje, Selo, Studenec, Štepanjsko naselje, Štepanja vas, Vevče, Zadobrova, Zalog ter z gozdom porasel hrib Golovec, park Kodeljevo in krajinski park Zajčja dobrava.
Ulice, ki sestavljajo naselje (po abecedi): Archinetova ulica, Brodarjev trg, Chengdujska cesta, Fužinska pot, Gašperšičeva ulica, Nove Fužine, Osenjakova ulica, Pot na Fužine, Preglov trg, Rusjanov trg, Ulica Molniške čete, Zaloška cesta.
Zgodnja zgodovina Fužin je tesno povezana s kmetijstvom, plovbo po Ljubljanici in za tem z zgodovino gradu Fužine na levem bregu reke. Grad je leta 1525 zgradil Veit Khisl, ki je bil v 16. stoletju tudi ljubljanski župan. Poleg železarstva je njegov podjetni sin Hans Khisl v 16. stoletju v Fužinah ustanovil tudi žago, mlin za žito in papirnico. V začetku 19. stoletja je družina Pauer tam upravljala mline. Industrijsko podjetje Fidelis Terpinz (1799–1875) je leta 1843 v Fužinah ustanovilo tovarno tanina in barvil. Leta 1943 je bila ustanovljena tovarna za proizvodnjo čopičev. Fužine so bile leta 1982 priključene Ljubljani, s čimer se je končal njihov obstoj samostojnega naselja.
Blizu nekdanjih fužin in ob brzicah Ljubljanice, kjer sta jez in manjša hidroelektrarna Fužine (ki oskrbuje papirnico Vevče), stoji grad Fužine, znan kot prenovljena renesančna utrdba in posebej iz Prešernove Glose. V prenovljeni stavbi je še vedno del elektrarne in dinamičen Muzej za arhitekturo in oblikovanje s kavarno MAO. Na igriščih v bližini poleti prirejajo turnirje v malem nogometu. Ob Ljubljanici je več sprehajališč ter plaža in družinski park Muste s sadovnjakom. Znana točka je tudi fužinski hrib, ob vznožju katerega je urejen kolopark. Ob vzhodni strani naselja skozi Studenec poteka Pot spominov in tovarištva. Tla so peščena, dobro odcedna in rodovitna. Proti jugu, kljub vedno agresivnejši pozidavi, ležijo polja.
Skozi naselje potekajo mestne avtobusne linije številka 20, 20Z (ob vikendih), 22, 25 (liniji 20 in 22 imata na koncu naselja urejeno obračališče). Ob robu naselja, po Zaloški cesti, je speljana še mestna avtobusna linija št. 11 in 11B. V bližini naselja peljejo tudi mestne avtobusne linije 2, 5, 9, 13 in 24.
Fužine so imele odlične predispozicije za gradnjo: sorazmerno dobro nosilnost tal in nizko poselitev. Prvi načrti za gradnjo soseske segajo v leto 1958, v čas intenzivne industrializacije Slovenije, zaradi katere so se množično priseljevali delavci iz drugih delov takratne Jugoslavije in iz različnih delov Slovenije v Ljubljano. Prva faza gradnje od štirih se je začela šele leta 1977 in se končala leta 1981. Naselje s stolpnicami in bloki je raslo do leta 1987. Za tem so dopolnjevali ponudbo s trgovinami in paviljoni za obrtnike ter drugimi dejavnostmi. Fužine so ena zadnjih družbeno načrtovanih prostorskih ureditev v Sloveniji, vsekakor so največja. Nove Fužine se raztezajo na 61 hektarih in v njih po starih ocenah iz leta 2000 živi najmanj 18.000 ljudi, četrt stoletja kasneje še več. Z uradno poselitvijo 385 prebivalcev na hektar (neuradna je še malo višja) so najgosteje poseljeno območje v celotni državi.[1]
Znane osebe:
- Ognjen Backović
- Anže Bašelj
- Katarina Benček
- Zlatan Čordić
- Anuška Delić
- Kajetan Gantar
- Samir Handanović
- Branko Ilić
- Saša Jerković
- Jure Karas
- Hans Khisl
- Jernej Kogovšek
- Saša Krajnc
- Zlatan Ljubijankić
- Rašo Nesterović
- Vinko Novak
- Oto Pestner
- Vili Resnik
- Maks Rožman
- Aleksander Sekulić
- Matjaž Tanko
- Goran Vojnović
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Zabukovec, Mojca (23. december 2014). »Fužine so nastale v času sosesk«. Delo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2018. Pridobljeno 30. septembra 2018.