Nove Fužine

Nove Fužine

Nove Fužine (Fužine) so najgosteje poseljeno območje v Ljubljani in celotni Sloveniji. Ime izvira iz samostalnika fužina 'kovačnica' (izposojenka iz furlanske besede fusine), ki se je nanašala na železarno, ki jo je tam v 16. stoletju ustanovil Hans Khisl. Danes se ime Fužine večinoma povezuje s stanovanjskim naseljem in sosesko Nove Fužine , ki je bilo zgrajeno severno od levega brega reke v okrožju Moste med letoma 1977 in 1987. Razvite so ob treh trgih (Brodarjev, Preglov, Rusjanov) ter med Zaloško cesto in levim bregom Ljubljanice. Veliko naselje (bilo bi med osmimi največjimi mesti v Sloveniji) je le del četrtne skupnosti Moste in del okraja in bivše občine Moste-Polje (kamor spadajo ČŠ Jarše, ČS Golovec, ČS Moste, ČS Polje in ČS Sostro). Na Fužinah sta dve osnovni šoli, in sicer OŠ Martina Krpana in OŠ Nove Fužine, Srednja šola za gostinstvo in turizem ter vrtec VVO Zelena Jama in Pedenjped - enota Šlikšlak. Samostojen Dom starejših občanov Fužine stoji blizu ZD Ljubljana Moste-Polje z lekarno Ljubljana, v bližini je tudi Mestna knjižnica Ljubljana - Knjižnica Jožeta Mazovca, podenota Fužine.

Blizu Fužin se nahajajo naselja ali nekdanja naselja (po abecedi): Bizovik, Dobrunje/Sostro, Hrušica, Zg. in Sp. Kašelj, Kodeljevo, Moste, Polje, Selo, Studenec, Štepanjsko naselje, Štepanja vas, Vevče, Zadobrova, Zalog ter z gozdom porasel hrib Golovec, park Kodeljevo in krajinski park Zajčja dobrava.

Ulice, ki sestavljajo naselje (po abecedi): Archinetova ulica, Brodarjev trg, Chengdujska cesta, Fužinska pot, Gašperšičeva ulica, Nove Fužine, Osenjakova ulica, Pot na Fužine, Preglov trg, Rusjanov trg, Ulica Molniške čete, Zaloška cesta.

Zgodnja zgodovina Fužin je tesno povezana z zgodovino gradu Fužine na levem bregu reke. Grad je leta 1525 zgradil Veit Khisl, ki je bil v 16. stoletju tudi ljubljanski župan. Poleg železarstva je njegov sin Hans Khisl v 16. stoletju v Fužinah ustanovil tudi žago, mlin za žito in papirnico.  V začetku 19. stoletja je družina Pauer tam upravljala mline. Industrijsko podjetje Fidelis Terpinz (1799–1875) je leta 1843 v Fužinah ustanovilo tovarno tanina in barvil. Leta 1943 je bila ustanovljena tovarna za proizvodnjo čopičev.  Fužine so bile leta 1982 priključene Ljubljani, s čimer se je končal njihov obstoj kot samostojno naselje.

Blizu nekdanjih fužin in ob brzicah Ljubljanice, kjer sta jez in manjša hidroelektrarna Fužine (ki oskrbuje papirnico Vevče), stoji grad Fužine, znan kot renesančna utrdba in posebej iz Prešernove Glose. V prenovljeni stavbi je še vedno del elektrarne in dinamičen Muzej za arhitekturo in oblikovanje s kavarno MAO. Na igriščih poleti prirejajo turnirje v malem nogometu. Ob Ljubljanici je več sprehajališč ter plaža in družinski park Muste s sadovnjakom. Znana točka je tudi fužinski hrib, ob vznožju katerega se nahaja kolopark. Ob vzhodni strani naselja poteka Pot spominov in tovarištva. Tla so peščena, dobro odcedna in rodovitna, proti jugu pa ležijo polja.

Skozi naselje potekajo mestne avtobusne linije številka 20, 20Z (ob vikendih), 22, 25 (liniji 20 in 22 imata na koncu naselja urejeno obračališče). Ob robu naselja, po Zaloški cesti, je speljana še mestna avtobusna linija št. 11 in 11B. V bližini naselja peljejo tudi mestne avtobusne linije 2, 5, 9, 13 in 24.

Fužine so imele odlične predispozicije za gradnjo: sorazmerno dobro nosilnost tal in nizko poselitev. Prvi načrti za gradnjo soseske segajo v leto 1958, v čas intenzivne industrializacije Slovenije, zaradi katere so se množično priseljevali delavci iz drugih delov takratne Jugoslavije in iz različnih delov Slovenije v Ljubljano. Prva faza gradnje od štirih se je začela šele leta 1977 in se končala leta 1981. Naselje s stolpnicami in bloki je raslo do leta 1987. Za tem so dopolnjevali ponudbo s trgovinami in paviljoni za obrtnike ter drugimi dejavnostmi. Fužine so ena zadnjih družbeno načrtovanih prostorskih ureditev v Sloveniji, vsekakor so največja. Nove Fužine se raztezajo na 61 hektarih in v njih po starih ocenah iz leta 2000 živi najmanj 18.000 ljudi, četrt stoletja kasneje še več. Z uradno poselitvijo 385 prebivalcev na hektar (neuradna je še malo višja) so najgosteje poseljeno območje v celotni državi.

Znane osebe:

• Zlatan Čordić
• Goran Vojnović
• Samir Handanović
• Rašo Nestrović
• Aleksander Sekulić
• Anže Bašelj
• Jernej Kogovšek
• Jure Karas
• Saša Krajnc
• Saša Jerković
• Matjaž Tanko
• Hans Khisl
• Vinko Novak
• Maks Rožman
• Branko Ilić
• Zlatan Ljubijankić