Spolni stereotipi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Smetnjaka, obarvana tako, da odražata tradicionalne spolne vloge in z njimi povezane stereotipe. "Moški" smetnjak je modre barve in nosi kravato, s tem pa odraža stereotipno pripisovanje moškim racionalnosti in povezovanja z delovnim okoljem. "Ženski" smetnjak je roza barve in naličen, s tem pa odraža stereotipno pripisovanje osredotočenosti žensk na zunanji videz in lepoto.

Spolni stereotipi so oblika predsodkov, po katerih se ljudem samovoljno pripisujejo značilnosti in vloge, ki jih določa in omejuje njihov spol.[1] Spolni stereotipi so lahko škodljivi, če povzročajo kršitev človekovih pravic ali omejujejo možnosti oseb, da razvijajo svoje osebne sposobnosti, poklicno kariero in/ali sprejemajo odločitve o svojem življenju.[2][3]

Spolni stereotipi se nanašajo na pripisovanje lastnosti, značilnosti ali vlog neki osebi samo zato, ker pripada družbeni skupini nekega spola.[2] Spolni stereotipi odražajo normativne predstave o ženskosti in moškosti. Spolni stereotipi običajno prikazujejo ženskost in moškost kot binarni nasprotji (na primer med čustvenostjo in racionalnostjo).[4]

Tako kot vsi vidiki spola, se tudi to, kaj predstavlja stereotipno ženskost ali moškost, razlikuje med kulturami in spreminja skozi zgodovino. Spolni stereotipi so se zgodovinsko spreminjali glede na spremembe v družbenih razmerjih med ženskim in moškim spolom.[5][6] Spolni stereotipi vztrajno vzdržujejo hierarhično in neenako razmerje med spoli, kot tudi otežujejo vidnost in pripoznavnost spolnih identitet zunaj binarnega spolnega sistema.[7][8]

Spolni stereotipi so posledica nezavednih predsodkov, ki jih imamo o spolnih skupinah in imajo močan učinek na vse spole.[9]

Stereotip[uredi | uredi kodo]

Stereotip je psihološki in družbeni mehanizem, povezan z zaznavanjem in vrednotenjem določenih družbenih skupin in lahko vpliva na oblikovanje mnenj, sodb, pogledov in vedenj. Targetirane skupine so pogosto stereotipizirane na podlagi spola, spolne identitete, rase in etnične pripadnosti, starosti, socialno-ekonomskega statusa itd.[4]

Za stereotipe je značilno, da se določene lastnosti posplošeno pripisuje vsem članom neke skupine. Stereotipi so v družbi globoko zakoreninjeni in se zelo počasi spreminjajo. Imajo znaten, a neopazen učinek na zavest.[10]

Stereotipi s pretiranim poenostavljanjem svoje tarče zanemarjajo kompleksnost in raznolikost, ki jo empirično ugotavljamo, ko preučujemo dejanske ljudi in njihove prakse. Stereotipi že po svoji naravi napačno predstavljajo skupine, ki jih želijo opisati.[4]

Slovar Merriam Webster definira stereotip kot "standardizirano miselno sliko, ki je skupna članom neke skupine in predstavlja pretirano poenostavljeno mnenje, predsodek, ali nekritično sodbo."[11]

Razvrščanje spolnih stereotipov[uredi | uredi kodo]

Spolni stereotipi imajo dve glavni sestavini,[9] in sicer:

  • opisna komponenta, tj. prepričanja o tem, kako se osebe določenega spola obnašajo in kakšne so njihove lastnosti;
  • preskriptivna komponenta; tj. prepričanja o tem, kako naj bi se osebe določenega spola obnašali in kakšne naj bi bile njihove lastnosti.

Spolni stereotipi so lahko pozitivni ali negativni. To ne pomeni, da so dobri ali slabi, saj imajo tudi pozitivni stereotipi lahko škodljive posledice.[2][9]

  • Pozitivni spolni stereotipi se nanašajo na pripisovanje pozitivnih lastnosti, v tem primeru lastnosti, ki ustrezajo sprejetim stereotipnim predstavam za ta spol (npr. deklice naj bi se igrale s punčkami, dečki pa s tovornjaki).
  • Negativni spolni stereotipi se nanašajo na pripisovanje negativnih lastnosti, v tem primeru lastnosti, ki so stereotipno nezaželene za ta spol in jih ljudje tega spola ne bi smeli izkazovati (npr. ženske ne bi smele biti asertivne, moški ne bi smeli jokati).

Spolni stereotipi lahko vplivajo tudi na to, da neka lastnost, ki je sicer nezaželena pri vseh spolih, pri določenem spolu postane bolj sprejemljiva kot pri drugih. Na primer, aroganca in agresivnost sta nezaželeni karakteristiki, vendar sta pri moških in dečkih bolj sprejemljivi kot pri ženskah, deklicah ali nebinarnih osebah.[9]

Razvoj spolnih stereotipov[uredi | uredi kodo]

Spolnih vlog, norm in pričakovanj se naučimo z opazovanjem drugih oseb v naši družbi. Vloge, ki jih te osebe prevzemajo ali so jim pripisane, in z njimi povezani stereotipi, se krepijo v medsebojnih odnosih od rojstva naprej. Odrasli in pogosto tudi drugi otroci zavestno ali nezavedno nagrajujejo vedenje ali lastnosti, ki so v skladu s pričakovanji glede spola osebe, ter odvračajo od vedenja in lastnosti, ki niso v skladu z njimi.[9]

Nekateri načini učenja in utrjevanja spolnih stereotipov v otroštvu so na primer:

  • način, kako starši oblačijo otroke ("dekliško" ali "fantovsko") in igrače, ki jim jih ponudijo;
  • otrokovo opazovanje spola v kontekstu različnih vlog (otrok lahko na primer vidi, da so vse vzgojiteljice v njegovem vrtcu ženske);
  • pohvale in kritike, ki jih otroci prejemajo za svoje vedenje, ko ustreza oz. ne ustreza spolu, ki jim je pripisan;
  • spodbujanje k določenim predmetom v šoli (na primer matematika za dečke in jezikovna umetnost za deklice).[9]

Otroci te stereotipe ponotranjijo zelo zgodaj. Raziskave so pokazale, da otroci že v osnovni šoli izražajo podobne predpisane spolne stereotipe kot odrasli, zlasti glede telesnega videza in vedenja.[12]

Posledice spolnih stereotipov[uredi | uredi kodo]

Evropski inštitut za enakost spolov navaja, da lahko spolni stereotipi omejujejo razvoj naravnih talentov in sposobnosti deklic in dečkov, žensk in moških, pa tudi njihove izobraževalne in poklicne izkušnje ter življenjske priložnosti na splošno. "Stereotipi o ženskah izhajajo iz globoko zakoreninjenih stališč, vrednot, norm in predsodkov do žensk ter so hkrati njihov vzrok. Uporabljajo se za upravičevanje in ohranjanje zgodovinskih razmerij moči moških nad ženskami ter seksističnega odnosa, ki zavira napredovanje žensk."[1]

Škodljivi stereotipi ohranjajo neenakost, ne glede na to, ali so odkrito sovražni (npr. "ženske so nerazumne“) ali navidezno dobronamerni (npr. "ženske so skrbne“). Na primer, tradicionalno pojmovanje žensk kot skrbnic pomeni, da so za varstvo otrok pogosto odgovorne izključno ženske.[2][13]

Spolni stereotipi oblikujejo samopodobo, odnos do medosebnih razmerij in vplivajo na udeležbo pri delu. V šolskem okolju lahko vplivajo na mladostnikove izkušnje v razredu, učno uspešnost, izbiro predmetov in dobro počutje. Predpostavke, ki jih ustvarjamo o fantih in dekletih, so lahko zavestne ali nezavedne in lahko povzročijo, da so učenci glede na svoj spol obravnavani drugače ali da so jim ponujene različne priložnosti.[3][14][15]

Spolni stereotipi, ki se stopnjujejo in križajo z drugimi stereotipi, imajo nesorazmerno negativen vpliv na nekatere skupine žensk, kot so ženske iz manjšinskih ali avtohtonih skupin, gibalno ovirane ženske, ženske z nižjim ekonomskim statusom, migrantke itd.[2][16]

Spolni stereotipi lahko vplivajo na kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot je na primer nekaznovanje posilstva s strani zakonca zaradi predpostavke, da so ženske spolna lastnina moških. Primer je tudi neraziskovanje in nekaznovanje spolnega nasilja nad ženskami zaradi mnenja, da so žrtve privolile v spolna dejanja s "pomanjkljivim oblačenjem".[2]

Spolni stereotipi in spolni binarizem[uredi | uredi kodo]

Spolni stereotipi ustvarjajo splošno sprejete predsodke o določenih značilnostih ali lastnostih in s tem v dominantno spolno binarnih družbah utrjujejo predstavo, da so vsak spol in z njim povezana vedenja binarni, tj. bodisi moški bodisi ženski. V skladu s to predpostavko lahko pride v mislih ocenjevalca do neskladja, če se oseba obnaša drugače, kot se od njenega spola pričakuje.[17] Še posebej spolno raznolike identitete, kot so nebinarne ali spolno fluidne osebe,[9][18] ogrožajo utrjene stereotipe in so zato zlahka ogrožujoče, saj jih je težje stereotipizirati.

Transspolne in spolno nenormativne osebe kot posledice predpostavke o binarnem spolu in povezanih spolnih stereotipov doživljajo družbeno in gospodarsko marginalizacijo. Posledice so pogosto izguba stanovanja, odpuščanje z delovnega mesta, doživljanje nasilja ali oteženega dostopa do zdravstvene oskrbe.[17][19]

V raziskavah o stereotipih in predsodkih, usmerjenih proti nebinarnim osebam so raziskovalci ugotovili, da so bile nebinarne osebe dojete kot manj kompetentne, njihove spolne identitete pa kot manj veljavne ot moških in ženskih. V splošnem so bile nebinarne osebe v obravnavanih študijah bolj izpostavljene spolnim predsodkom.[20]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 »gender stereotypes«. European Institute for Gender Equality. Pridobljeno 17. maja 2024.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 »Gender stereotyping«. OHCHR and women’s human rights and gender equality; United Nations. Pridobljeno 17. maja 2024.
  3. ↑ 3,0 3,1 »Gender stereotypes and their effect on young people« (PDF). Institute of Physics. 2018.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 »Stereotypes«. Gendered Innovations. Pridobljeno 17. maja 2024.
  5. ↑ Furlan-Štante, Nadja (2015). »Negativni spolni stereotipi in predsodki v slovenski družbeno-religijski sferi«. Univerziteta na Primorskem.
  6. ↑ Svetek, Mojca (2019). »Spolni stereotipi in diskriminacija žensk na trgu dela: psihološki pogled«. Psihološka obzorja; Društvo psihologov Slovenije.
  7. ↑ Amanda Klysing, Marie Gustafsson Sendén, Emma Aurora, Anna Lindqvist (2023). »Gendered stereotype content for people with a nonbinary gender identity«. Routledge Open. Pridobljeno 17. maja 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  8. ↑ Cunningham, Abby (2021). »The Influence of Gender Stereotypes on Perceptions of Gender Non-Binary Individuals«. Wooster.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 9,5 9,6 Jones, Heather (2022). »What Are Gender Stereotypes?«. Very Well Health.
  10. ↑ Doberšek Kilar, Katja (2022). »Prepoznavanje spolnih stereotipov pri igri in učenju otrok s strani strokovnih delavcev v vrtcu«.
  11. ↑ »stereotype; noun«. Merriam Webster Dictionary. Pridobljeno 17. maja 2024.
  12. ↑ Koenig, AM (2018). »Comparing prescriptive and descriptive gender stereotypes about children, adults, and the elderly«. Front Psychol.
  13. ↑ »#EndGenderStereotypes«. European Union. Pridobljeno 17. maja 2024.
  14. ↑ »Combating Gender Stereotypes and Sexism in and through Education«. Gender Equality; Council of Europe. Pridobljeno 17. maja 2024.
  15. ↑ »Ending stereotypes begins in the classroom (What are gender stereotypes)«. Iberdrola. Pridobljeno 17. maja 2024.
  16. ↑ »Preventing and combating sexism«. Gender Equality; Council of Europe. Pridobljeno 17. maja 2024.
  17. ↑ 17,0 17,1 »GENDER STEREOTYPING«. Gender Equality Law Center. Pridobljeno 17. maja 2024.
  18. ↑ Amanda Klysing Orcid, Marie Gustafsson Sendén, Emma Renström, Anna Lindqvist (2023). »Gendered stereotype content for people with a nonbinary gender identity«. Gender Stereotypes in the 21st Century; Routledge Open Research.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  19. ↑ Edward McCann, Gráinne Donohue, Michael Brown (2021). »Experiences and Perceptions of Trans and Gender Non-Binary People Regarding Their Psychosocial Support Needs: A Systematic Review of the Qualitative Research Evidence«. Int J Environ Res Public Health; PubMed Central.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  20. ↑ Megan K. McCarty; Anna H. Burt (2024). »Understanding Perceptions of Gender Non-Binary People: Consensual and Unique Stereotypes and Prejudice«. Sex Roles; Springer Link.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Spolni_stereotipi&oldid=6218352«