Somornica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Somornica je polslana obalna voda ob izlivih rek, kjer se mešata celinska (sladka) in morska voda. Izraz se uporablja tudi za vodo sladkovodnih izvirov, ki se meša s slano vodo.

Somornice ločimo po tipih na:

  • tekoče somornice - rečne delte in ustja
  • lentične somornice - lagune (obseg bibavice, večji od 0,5 m)
  • lentične somornice - obalne zajezitve in ribniki (obseg bibavice, manjši od 0,5 m)

Tehnično gledano, somornica vsebuje med 0.5 in 30 gramov soli na liter oziroma je njena specifična teža med 1.005 in 1.010 .


Habitati na področju somornic[uredi | uredi kodo]

Izlivi[uredi | uredi kodo]

Primer ribe, ki živi na območju somornice : Monodactylus argenteus

Sladka in slana voda se največkrat mešata ob izlivih rek v morje[1]. Ta tip ekosistema je zelo pomemben tako za anadromne(ribe, ki živijo v morju in potutjo po reki na vzgor, kjer se drstijo) in katadromne(živijo v rekah, razmožujejo se pa v morju) ribje živalske vrste, kot na primer atlantski losos(sledi anadromnemu ribjemu migracijskemu vzorcu) in rečna jegulja(sledi katadromnemu ribjemu migracijskemu vzorcu), ker oblikujejo pomembna območja med migracijo. Na teh območjih se lahko tvorijo socialne skupine rib in kjer se tudi prilagodijo na spremembe v slanosti vode. Poleg rib, ki migrerajo preko izlivov, pa obstaja veliko drugih rib, ki jih uporabljajo za drstenje, oziroma za mesta, kjer lahko mlade ribe rastejo in se hranijo, dokler ne odputujejo drugam.

Izlivi rek se pogosto tudi uporabljajo kot ribja lovišča in kot mesta za gojenje rib. Vendar nekateri strokovnjaki niso zagovorniki teh ribogojinc, ker se lahko iz ribogojnic na divje ribe prenese veliko število parazitov, ki pobegnejo iz ograd, kjer gojio ribe.


Mangrove[uredi | uredi kodo]

Drugi pomemben ekosistem na območju somornic so mangrove. Veliko, ampak ne vse mangrove uspevajo na obrobjih izlivov rek in lagun, kjer se slanost spreminja z vsako plimo. Ena izmed specilaziranih živali, ki živijo na območju mangrov je ostrižu podobna riba, ki lovi žuželke in druge manjše živali tako, da vanje "pljune" tako da padejo v vodo kjer jih nato poje. Tako kot ustja rek, so tudi mangrove zelo pomembne za razmnoževnje mnogo drugih rib in prav tako drugih živali, od krokodilov opic in najrazličnejših ptičev.

Čeprav mangrove pestijo komarji in drugi inseketi, ki naredijo mangrove neprijetne za ljudi, so zelo pomembne, ker delujejo kot varovalni pas med vodo in obalo in so naravna obramba proti orkanom[2] in cunamijem[3][4].

Največje območje mangrov se nahaja v Indiji v Bengalskem zalivu in meri okoli 10.000 km².


Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Society, National Geographic (2012-08-23). "estuary". National Geographic Society. Pridobljeno dne 2016-06-21. 
  2. ^ "https://www.sciencedaily.com/releases/2009/04/090414172924.htm". www.sciencedaily.com. Pridobljeno dne 2016-06-21.  Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  3. ^ Nations, Food and Agriculture Organization of the United. "Tsunami forestry website". www.fao.org. Pridobljeno dne 2016-06-21. 
  4. ^ SciDev.Net. "Mangrove forests 'can reduce impact of tsunamis'". SciDev.Net. Pridobljeno dne 2016-06-21.