Somornica

Grafična razčlenitev slanosti vode, definicija sladke vode, brakične vode, slane vode in slanice.

Somornica je polslana obalna voda ob izlivih rek, kjer se mešata celinska (sladka) in morska voda. Izraz se uporablja tudi za vodo sladkovodnih izvirov, ki se meša s slano vodo.

Somornice ločimo po tipih na:

• tekoče somornice - rečne delte in estuariji
• lentične somornice - lagune (obseg bibavice, večji od 0,5 m)
• lentične somornice - obalne zajezitve in ribniki (obseg bibavice, manjši od 0,5 m)

Tehnično gledano, somornica vsebuje med 0,5 in 30 gramov soli na liter oziroma je njena specifična teža med 1,005 in 1,010.

Habitati na področju somornic

Izlivi

Primer ribe, ki živi na območju somornice : Monodactylus argenteus

Sladka in slana voda se največkrat mešata ob izlivih rek v morje.

Ta tip ekosistema je zelo pomemben tako za anadromne (ribe, ki živijo v morju in potujejo po reki navzgor, kjer se drstijo) in katadromne (živijo v rekah, razmnožujejo se pa v morju) ribje živalske vrste, kot na primer atlantski losos (sledi anadromnemu ribjemu migracijskemu vzorcu) in rečna jegulja (sledi katadromnemu ribjemu migracijskemu vzorcu), ker oblikujejo pomembna območja med migracijo. Na teh območjih se lahko tvorijo socialne skupine rib in kjer se tudi prilagodijo na spremembe v slanosti vode. Poleg rib, ki migrirajo preko izlivov, pa obstaja veliko drugih rib, ki jih uporabljajo za drstenje, oziroma za mesta, kjer lahko mlade ribe rastejo in se hranijo, dokler ne odpotujejo drugam.

Izlivi rek se pogosto tudi uporabljajo kot ribja lovišča in kot mesta za gojenje rib. Vendar nekateri strokovnjaki niso zagovorniki teh ribogojnic, ker se lahko iz ribogojnic na divje ribe prenese veliko število parazitov, ki pobegnejo iz ograd, kjer gojijo ribe.

Mangrove

Drugi pomemben ekosistem na območju somornic so mangrove. Veliko, ampak ne vse mangrove uspevajo na obrobjih izlivov rek in lagun, kjer se slanost spreminja z vsako plimo. Ena izmed specializiranih živali, ki živijo na območju mangrov je ostrižu podobna riba, ki lovi žuželke in druge manjše živali tako, da vanje "pljune" tako da padejo v vodo kjer jih nato poje. Tako kot ustja rek, so tudi mangrove zelo pomembne za razmnoževanje mnogo drugih rib in prav tako drugih živali, od krokodilov opic in najrazličnejših ptičev.

Čeprav mangrove pestijo komarji in drugi insekti, ki naredijo mangrove neprijetne za ljudi, so zelo pomembne, ker delujejo kot varovalni pas med vodo in obalo in so naravna obramba proti orkanom in cunamijem.

Največje območje mangrov je v Indiji v Bengalskem zalivu in meri okoli 10.000 km².

Somorna morja in jezera

Nekatera morja in jezera so somorna. Baltsko morje je somorno morje, ki meji na Severno morje. Prvotno je bil to rečni sistem Eridanos pred pleistocenom, od takrat pa ga poplavlja Severno morje, vendar še vedno prejema toliko sladke vode s sosednjih kopnih, da je voda somorna. Ker je morska voda gostejša, je voda v Baltskem morju stratificirana, z morsko vodo na dnu in sladko vodo na vrhu. Zaradi pomanjkanja plimovanja in neviht pride do omejenega mešanja, zaradi česar je ribja favna na površini sladkovodna, medtem ko je nižje bolj morska. Trska je primer vrste, ki jo najdemo le v globoki vodi Baltika, medtem ko so ščuke omejene na manj slane površinske vode.

Kaspijsko jezero je največje jezero na svetu in vsebuje somorno vodo s slanostjo približno tretjino običajne morske vode. Kaspijsko jezero je znano po svoji posebni živalski favni, vključno z enim redkih nemorskih tjulnjev (kaspijski tjulenj) in velikimi jesetri, ki so glavni vir kaviarja.

Hudsonov zaliv je brakično robno morje Arktičnega oceana, ki ostaja brakično zaradi omejenih povezav z odprtim oceanom, zelo visoke ravni površinskega odtoka sladke vode iz velikega porečja Hudsonovega zaliva in nizke stopnje izhlapevanja, ker je več kot polovico leta popolnoma prekrito z ledom.

V Črnem morju je površinska voda brakična s povprečno slanostjo približno 17–18 delcev na tisoč v primerjavi s 30 do 40 v oceanih. Globoka, anoksična voda Črnega morja izvira iz tople, slane vode Sredozemskega morja.

Jezero Texoma, rezervoar na meji med ameriškima zveznima državama Teksas in Oklahoma, je redek primer brakičnega jezera, ki ni niti del endoreičnega bazena niti neposreden rokav oceana, čeprav je njegova slanost precej nižja kot pri drugih tukaj omenjenih vodnih telesih. Rezervoar je nastal z zajezitvijo Red River of the South, ki (skupaj z več njenimi pritoki) prejema velike količine soli zaradi naravnega pronicanja iz zakopanih usedlin v zgornjem delu jezera. Slanost je dovolj visoka, da ima črtasti brancin, riba, ki jo običajno najdemo le v slani vodi, v jezeru samooskrbne populacije.