Solarni stolp

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sončni stolp PS v Sevilli, Španija
Centralni kolektor

Solarni stolp tudi Sončni stolp je vrsta sončne elektrarne, kjer se pomočjo pomičnih ogledal (heliostatov) koncentriramo sončne žarke v centralnem kolektorju. V stolpu se delovni medij segreje in potem s to toploto ženemo konvencionalno parno turbino, podobno kot pri klasični termoelektrarni. Na voljo je več delovnih medijev z veliko specifično toploto, sprva navadna voda, potem se je pojavile tekoče soli (40% kalijev nitrat KNO3 in 60% natrijev nitrat NaNO3). Pri vseh, z izjemo vode, je možna generacija elektrike tudi, ko sonce ne sije. Toplota je namreč shranjena v velikih zalogovnikih. Prednost vseh sončnih elektrarn je tudi v tem, da proizvajajo energijo sredi dneva, ko je potreba najbolj velika.

Ameriška agencija za obnovljive vire energije NREL predvideva do bo možno do leta 2020 proizvajati elektriko iz tovrstnih sistemov za 4-5 cente €. Kar je primerljivo z sedanjimi jedrskimi ali termoelektrarnami. Vendar brez kakršnikolih emisij in nevarnosti. [1]

Družbe, kot so ESolar s pomočjo Google.org razvijajo poceni heliostate, ki bodo masovno proizvajani in potrebovali malo vzdrževanja. [2] Nove tehnologije v dinamiki fluidov in hranjenju delovnega medija bodo v prihodnosti še bolj znižale ceno.

Primeri solarnih stolpov[uredi | uredi kodo]

Elektrarna Kapaciteta (MW) Letna proizvodnja(GWh) Država Lastnik Leto izgradnje
Ivanpah Solar Power Facility 392 (U/C) 420 ZDA BrightSource Energy 2013
Crescent Dunes Solar Energy Project 110 (U/C) 500 ZDA SolarReserve 2013
PS20 solar power tower 20[3] 44 Španija Abengoa 2009
Gemasolar[4] 17 100 Španija Sener 2011
PS10 solar power tower 11[5] 24 Španija Abengoa 2006
Sierra SunTower 5[6] ZDA eSolar 2009
Jülich Solar Tower 1.5[7][8] Nemčija 2008
Mersin Solar Plant 5[9] Turčija 2013

Sklici in Reference[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]