Smokulja
| Smokulja | |
|---|---|
 | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Reptilia (plazilci) |
| Red: | Squamata (luskarji) |
| Podred: | Serpentes (kače) |
| Družina: | Colubridae (goži) |
| Rod: | Coronella |
| Vrsta: | C. austriaca |
| Dvočlensko ime | |
| Coronella austriaca | |
 | |
| Območje razširjenosti C. austriaca | |
Smokulja (znanstveno ime Coronella austriaca)[3] je vrsta nestrupene kače iz družine gožev (Colubridae). Razširjena je v severni in srednji Evropi, njeno območje razširjenosti pa sega tudi proti vzhodu do severnega Irana. Po podatkih zbirke Reptile Database sta priznani dve podvrsti, med katerima je tudi nominotipska podvrsta, opisana v tem članku.[2]
Opis
[uredi | uredi kodo]Na glavi ima progo, ki se vleče od nosnice preko očesa do vratu. (Sorodnici zahodni smokulji se senčna proga začne šele očesu.) Po hrbtu ima dve vrsti peg. Samec ima rdečkastorjav hrbet in rumenorjavo spodnjo stran telesa. Samica je po hrbtu sivorjava in temno pegasta, po spodnji strani pa siva. Smokulja lahko meri do 75 cm.[3]
Zadržuje se na suhih kamnitih področjih z gozdovi, goljavami, grušči in vinogradi. Je počasna in v nevarnosti takoj ugrizne, pri tem iz analnih žlez izloča smrdljiv izloček. Dobro pleza in v nevarnosti lahko tudi plava. Hrani se z manjšimi kuščaricami, slepci, tudi mišmi in drugimi manjšimi glodalci. Preden žrtev požre se okrog nje ovije. Pari se aprila. Avgusta ali septembra povrže 3-15 mladičev. Njena bližnja sorodnica je zahodna smokulja.
Ljudje smokuljo pogosto zamenjujejo z gadom, od katerega se med drugim razlikuje tudi po gladkih hrbtnih luskah in okrogli zenici. Iz strahu in zaradi nepoznavanja jo ljudje večkrat neupravičeno pobijejo, čeprav je človeku nenevarna kača.
Območje razširjenosti
[uredi | uredi kodo]Smokulja je razširjena v velikem delu Evrope. Pojavlja se od Južne Anglije prek Francije in Nizozemskih dežel do severne Španije in Portugalske, Nemčije, Norveške in Švedske (na severu do zemljepisne širine 63°), Latvije, Litve, Estonije, Švice, Avstrije, Italije in Sicilije (vendar ne na Korziki ali Sardiniji), zahodnega Balkana in Grčije ter evropskega dela Rusije (na severu do zemljepisne širine 57°). V Aziji je razširjena od Turčije do Azerbajdžana, Gruzije, Armenije in severnega Irana.[4] Na Danskem vrste ni, čeprav je prisotna tik južno od nemške meje in v južni Švedski. Na Danskem je znana le na podlagi šestih primerkov, najdenih med letoma 1870 in 1914.[5]
V Sloveniji je splošno razširjena, le v priobalnem pasu je zelo redka.[6]
Podvrste
[uredi | uredi kodo]| Podvrsta[2] | Avtoriteta[2] | Območje razširjenosti |
|---|---|---|
| C. a. austriaca | Laurenti, 1768 | |
| C. a. acutirostris | Malkmus, 1995 | Portugalska |
Galerija
[uredi | uredi kodo]
Glava C. austriaca.
C. austriaca na Madžarskem.
C. austriaca v Bosni in Hercegovini.
Zvita C. austriaca.
C. austriaca - Dorset, GB (avgust 2025)
_feje.jpg)
3.jpg)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Crnobrnja-Isailović, J.; Ajtic, R.; Vogrin, M.; in sod. (2017). »Coronella austriaca«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2017 e.T157284A748852. doi:10.2305/IUCN.UK.2017-2.RLTS.T157284A748852.en. Pridobljeno 9. junija 2022.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - 1 2 3 4 Vrsta Coronella austriaca na The Reptile Database . www.reptile-database.org.
- 1 2 Street D (1979). The Reptiles of Northern and Central Europe. London: B.T. Batsford Ltd. 268 pp. ISBN 0-7134-1374-3.
- ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka
<ref>; sklici, poimenovaniSte71, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči). - ↑ Hvass, Hans, ur. (1970). Danmarks Dyreverden. Copenhagen: Rosenkilde og Bagger.
- ↑ »Smokulja«. Notranjski park. Notranjski regijski park. Pridobljeno 29. decembra 2025.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Coronella austriaca v Wikimedijini zbirki
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Drugo | |
.png){kind=small}