Skakači (pajki)
| Pajki Fosilni razpon: paleogen – recentno | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Platycryptus undatus, samica
| ||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
| ||||||||||||
 skupno območje razširjenosti
|
Skakači (znanstveno ime Salticidae) so družina pajkov, razširjena po vsem svetu, v katero uvrščamo skoraj 6500 vrst iz 667 rodov (po podatkih iz leta 2022). S tem predstavljajo skoraj 13 % vse raznovrstnosti pajkov in so največja družina.[1] V splošnem so skakači majhni, dnevno aktivni pajki s čokatim telesom in razmeroma kratkimi nogami. Znani so po tem, da ne gradijo mrež, temveč plen zalezujejo in skočijo nanj, po čemer so dobili tudi ime.[2]
Največjo pestrost dosegajo v tropih. Za Srednjo Evropo je znanih zgolj okrog 100 vrst, a so skakači kljub temu ena številčnejših srednjeevropskih družin pajkov. Slovenska favna skakačev je dokaj slabo raziskana, kljub temu pa je bilo na tem ozemlju potrjenih skoraj 70 vrst.[3]
Telesne značilnosti
[uredi | uredi kodo]
Vsi skakači so razmeroma majhni; večina zraste 3–10 mm v dolžino in imajo kvadratno glavoprsje (gledano od zgoraj) ter razmeroma kratke noge.[2][4] Zlahka so prepoznavni po razporeditvi oči: imajo dva para naprej obrnjenih frontalnih oči v ravni vrsti, pri čemer je centralni par največji.[5] To jim daje dober globinski vid naprej, ki ga izkoriščajo pri lovu, pa tudi pri dvorjenju; zato so sprednje oči kompleksne in dobro razvite, s številnimi fotoreceptorji. Le še rakovičarji, ki so prav tako aktivni lovci, imajo kompleksne sprednje oči, ostali pajki pa mnogo enostavnejše.[6] Po drugi strani zaradi dnevno aktivnega načina življenja njihove oči nimajo odbojne plasti (tapetum), ki pri drugih pajkih pripomore k zbiranju šibke svetlobe v mraku.[7]
Telesna zgradba nekaj vrst posnema žuželke, največkrat mravlje. Drugi skakači so znani po pisanih luskah in dlakah na različnih delih telesa, s katerimi samci dvorijo samicam ali tekmujejo med seboj. Taksonomija je kljub temu zapletena zaradi velikega števila vrst in razmeroma enostavne zgradbe genitalij, ki so pomemben določevalni znak.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Currently valid spider genera and species«. World Spider Catalog. Bern: Natur Historisches Museum. Pridobljeno 29. avgusta 2022.
- ↑ 2,0 2,1 Foelix 2011, str. 14.
- ↑ Kostanjšek, Rok; Fišer, Cene (2005). »New records of jumping spiders (Araneae: Salticidae) for Slovenia« (PDF). Natura Sloveniae. 7 (1): 5–11. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 1. marca 2022. Pridobljeno 11. septembra 2022.
- ↑ 4,0 4,1 Richman, David B. (2008). »Jumping Spiders«. V Capinera, John L. (ur.). Encyclopedia of Entomology (2. izd.). Springer. str. 2066–2068. ISBN 978-1-4020-6242-1.
- ↑ Foelix 2011, str. 17.
- ↑ Foelix 2011, str. 103.
- ↑ Cushing, Paula E. (2008). »Spiders«. V Capinera, John L. (ur.). Encyclopedia of Entomology (2. izd.). Springer. str. 3490–3507. ISBN 978-1-4020-6242-1.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Foelix, Rainer F. (2011). Biology of spiders (3. izd.). New York: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-981324-7. OCLC 693776865.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Skakači v katalogu pajkov sveta (World Spider Catalog)
