Severni netopir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Severni netopir
Eptesicus nilssoni.jpg
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Chiroptera (netopirji)
Družina: Vespertilionidae (gladkonosi netopirji)
Rod: Eptesicus
Vrsta: E. nilssonii
Znanstveno ime
Eptesicus nilssonii
(Keyserling et Blasius, 1839)
Eptesicus nilssoni range map.png

Severni netopir (znanstveno ime Eptesicus nilssonii)je najpogostejša vrsta netopirjev v severni Evraziji. Je bližnji sorodnik poznega netopirja (Eptesicus serotinus).[1]

Opis[uredi | uredi kodo]

Severni netopir je srednje velika vrsta netopirjev s kratkimi, okroglimi ušesi. Odrasli osebki tehtajo med 8 in 16 g, teža pa je v veliki meri odvisna od letnega časa. V dolžino doseže okoli 78 mm, razpon prhuti pa je med 240 in 280 mm. Smrček, ušesa in rep so črne ali črno-rjave barve. Kožuh je temno rjav ali črn, dlačice na glavi in na hrbtu pa imajo na koncih rumenkaste konice. Na trebuhu je kožuh rumenkasto rjave barve. Zobovje je v razmerju z lobanjo relativno veliko.[2]

Razširjenost in habitat[uredi | uredi kodo]

Severni netopir med hibernacijo v opuščenem rudniku kobalta na Norveškem.

Severni netopir je razširjen od Anglije do Hokaida na severu, južno pa od severne Italije do severne Indije.[2][3] Običajno se zadržuje v gozdovih na nadmorskih višinah od 200 do 2000 m.[4]

Biologija[uredi | uredi kodo]

V preteklosti je veljalo prepričanje, da se severni netopirji celo življenje zadržujejo na istem območju, zadnje raziskave pa so pokazale, da se kolonije premikajo skozi leta. Tako so znanstveniki z opazovanjem ugotovili, da se je neka kolonija v roku nekaj let preselila za okoli 450 km.[3]

Sezona parjenja se pri severnem netopirju začne pozno jeseni, samice pa samčevo spermo hranijo preko zime. Hibernacija se začne v novembru ali v začetku decembra in traja do marca ali aprila.[2] Samice se s samčevo spermo oplodijo šele po končani hibernaciji, brejost pa traja od 50–60 dni. Samci poletja preživijo sami, samice pa v začetku poletja ustvarijo kolonije, v katerih je zbranih od 10 do 80 samic. Ko so mladiči dovolj veliki, običajno v avgustu, se kolonije razidejo. Za prezimovanje se severni netopirji spet združijo v kolonije.[2]

Lov[uredi | uredi kodo]

Severni netopir je nočni lovec, ki lovi leteče žuželke v hitrem letu s pomočjo eholociranja.[3] Njegova lovišča so odprti travniki, kjer lovi pri hitrostih med 5 in 6 m/s. Eholociranje izvaja s pulzi, dolgimi 10-13 ms, včasih celo do 18 ms. Frekvenca zvoka je med 30 in 40 kHz. Zvočni pulz spuščajo na okoli 200 ms.[2]

Na višje ležečih območjih zaradi krajših noči samice letajo tudi podnevi, največ pa lovijo v večernem in jutranjem mraku.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Mayer, F., & von Helversen, O. (2001). Cryptic diversity in European bats. Proceedings of the Royal Society of London. Series B: Biological Sciences,268(1478), 1825-1832.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Rydell, J. (1993). Eptesicus nilssonii. Mammalian species, (430), 1-7.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 Stubbe, M., Ariunbold, J., Buuveibaatar, V., Dorjderem, S., Monkhzul, Ts., Otgonbaatar, M., Tsogbadrakh, M., Hutson, A.M., Spitzenberger, F., Aulagnier, S. & Coroiu, I. 2008. Eptesicus nilssonii. In: IUCN 2012. IUCN Red List of Threatened Species. Version 2012.1. Dostopano 25. avgusta 2012.
  4. ^ Hanak, V, Gaisler. J (1971) The status of Eptesicus ogveni bobrinskii, 1918 and remarks on some other species of this genus (Mammalia: Chiroptera). Vestnik Ceskoslovenske Spolecnosti Zoologicke, 35:11-24.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Sesalec Ta članek o sesalcih je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.