Sergej Aleksandrovič Jesenin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sergej Aleksandrovič Jesenin
Portret
Rojstvo21. september (3. oktober) 1895[1][2][…]
Konstantinovo[d], okrožje Rjazan[d], Rjazanska gubernija[d], Ruski imperij[4]
Smrt28. december 1925({{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[2][1][…] (30 let)
Sankt Peterburg, Sovjetska zveza[6]
DržavljanstvoFlag of Russia.svg Ruski imperij
Flag of Russia.svg Republika Rusija[d]
Flag of the Russian Soviet Federative Socialist Republic (1918–1925).svg RSFSR
Flag of the USSR (1936-1955).svg Sovjetska zveza
Poklicpesnik, pisatelj
PodpisSignature of Sergei Yesenin.svg
Spletna stran
esenin.ru

Sergej Aleksandrovič Jesenin (rus. Серге́й Алекса́ндрович Есе́нин), ruski pesnik, * 3. oktober (stari ruski koledar 21. september) 1895, Konstantinovo, Rjazanska gubernija, † 28. december 1925, Leningrad.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rojen leta 1895 v revni kmečki družini, je prejel skromno izobrazbo in s svojimi zgodnjimi verzi zbudil zanimanje književnih krogov v Leningradu. Po letu 1915 je postal središče pesniškega kroga, njegove zgodnje pesmi uvrščajo med novo kmečko poezijo, v letih 1919-1921 pa je postal vodja skupine imaginistov. Leta 1922 se je poročil s plesalko Isidoro Duncan in se 1923 ločil, potoval v Združene države Amerike, se vrnil v domovino, kjer se kljub privrženosti revolucionarni oblasti ni mogel prilagoditi novemu življenju. Zapadel je alkoholizmu in boemskemu neredu. Leta 1925 je v Leningradu napravil samomor. Njegovo književno delo sestavljajo predvsem pesmi in pesnitve , med katerimi so najpomembnejše Radunica (1916), Huliganova izpoved (1922) in Perzijski motivi (1925).[7] Postal je eden najznamenitejših ruskih pesnikov, njegov lik in delo še vedno odmevajo v ruski kulturi.

Jesenin in Isadora Duncan (1922)

Njegova lirika je nastala kot nadaljevanje romantičnih in novoromantišnih pesniških teženj. Nova je bila motivika, ki jo je prinesel v lirsko pesništvo: navezanost na patriarhalno vas in nerazumevanje mestnega življenja, civilizacije in napredka. Spor med obema je v svoji liriki prikazoval kot tragiko lastnega življenja.[7]

Spominska znamenja[uredi | uredi kodo]

V Rusiji in državah nekdanje Sovjetske zveze mu je posvečenih več kot 15 spomenikov.

Slovenski prevodi[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]