Sedem modrecev iz bambusovega gaja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sesson Šukei (16. stoletje): Sedem modrecev[1]

Sedem modrecev iz bambusovega gaja, znanih tudi kot sedem vrednih iz bambusovega gaja (tradicionalno kitajsko 竹林七賢, poenostavljeno kitajsko 竹林七贤, pinjin Zhúlín Qī Xián), je bila skupina kitajskih učenjakov, pisateljev in glasbenikov iz 3. stoletja n. št. Vsi posamezniki so resnično obstajali, njihova medsebojna povezanost pa ni povsem zanesljiva. Več njih je bilo povezanih s šolo daoizma čingtan, kakršna je obstajala v državi Cao Vej.

Sedem modrecev je ugotovilo, da so njihova življenja v nevarnosti, ko je na oblast prišla odkrito konfucijanska dinastija Džin iz klana Sima. Nekaj od sedmih napisanih pesmi je kritiziralo dvor in državno upravo ter pisalo literaturo z daoističnim vplivom. Vseh sedem modrecev ni imelo enakih pogledov. Nekateri so se poskušali prebiti skozi težke politične čase tako, da so samozavestno prevzeli vlogo pijanih šaljivcev in ekscentrikov, ki se izogibajo vladnemu nadzoru, na primer Liu Ling, nekateri pa so se na koncu pridružili dinastiji Džin, na primer Vang Rong. Ne glede na to, koliko so bili osebno vključeni v duhovite pogovore ali razprave (qingtan) ali pa tudi ne, so sami postali subjekt tega v Novi pripovedi o zgodbah sveta (世說新語, pinjin Shìshuō Xīnyǔ).

Sedem modrecev[uredi | uredi kodo]

Sedem modrecev so bili Dži Kang (ali Ši Kang), Liu Ling, Ruan Dži, Ruan Šjan, Šjang Šju, Vang Rong in Šan Tao.

Tradicionalno se prikazuje, da je skupina želela pobegniti spletkam, korupciji in zadušljivemu vzdušju dvornega življenja v politično preobremenjenem obdobju treh kraljestev v kitajski zgodovini. Zbrali so se v bambusovem nasadu blizu Dži Kangove hiše v Šanjangu v sedanji provinci Henan, kjer so uživali in v svojih delih hvalili preprosto rustikalno življenje, kar je bilo v nasprotju s politiko dvora. Sedem modrecev je zagovarjalo uživanje alkoholnih pijač, psihoaktivnih drog, osebno svobodo, spontanost in slavljenje narave.

Ji Kangova zavrnitev dela za novi režim je na koncu privedla do njegove usmrtitve. Podeželsko življenje skupine je postalo običajna tema za umetnost in navdihnila še druge umetnike, ki so se v času političnih prevratov želeli umakniti.

S sedmimi modreci se povezuje Rong Čiči, ki je v resnici živel precej prej. Povezava je upodobljena v nekaterih apokrifnih umetninah iz 4. stoletja v grobnici blizu Nandžinga.

Za sedem modrecev ali simbol, ki so postali, velja, da so vplivali na kitajsko poezijo, glasbo, umetnost in celotno kulturo.

Li Šida, dinastija Ming (1616): Sedem vrednih iz bambusovega gaja

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sedem modrecev ni navdihovalo samo več generacij pesnikov, ampak tudi slikarje in druge umetnike.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Seven Sages of the Bamboo Grove«. Metropolitan Museum of Art. Pridobljeno 29. novembra 2021.

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • Crompton, Louis (2009). Homosexuality and Civilization. Cambridge: Belknap Press of Harvard University Press. ISBN 978-0-674-03006-0.
  • Balazs, Etienne (1964). Chinese Civilization and Bureaucracy.
  • A New Chinese Tomb Discovery: The Earliest Representation of a Famous Literary Theme in Artibus Asiae, 1961 - Alexander Coburn Soper
  • Laing, Ellen Johnston (1974). »Neo-Taoism and the "Seven Sages of the Bamboo Grove" in Chinese Painting«. Artibus Asiae. 36 (1/2): 5–54. doi:10.2307/3249709. JSTOR 3249709.
  • Lawergren, Bo (2019). »Music«. V Dien, Albert E.; Knapp, Keith N. (ur.). The Cambridge History of China: Volume II: Six Dynasties, 220–589. Cambridge: Cambridge University Press. str. 698–720. ISBN 978-1-107-02077-1.
  • Minford, John; Lau, Joseph S. M., ur. (2000). Classical Chinese Literature: An Anthology of Translations. Zv. 1: From Antiquity to the Tang Dynasty. New York: Columbia University Press. ISBN 978-962-996-048-3.
  • »Seven Sages of the Bamboo Grove«. Asia Society.