Satir I.
| Satir I. | |
|---|---|
| Kralj Bosporskega kraljestva | |
| Vladanje | okoli 432-389 pr. n. št. |
| Predhodnik | Spartok I. |
| Naslednik | Gorgip I. in Levkon I. |
| Rojstvo | okoli 470 pr. n. št. Pantikapej |
| Smrt | 389 pr. n. št. (star 81 let) Bosporsko kraljestvo |
| Soproga | neznana |
| Potomci |
|
| Grško | Σάτυρος |
| Rodbina | Spartokidi |
| Oče | Spartok I. |
| Mati | neznana |
| Religija | grško mnogoboštvo |
Satir I. (grško Σάτυρος, Sátiros) iz dinastije Spartokidov je bil vladar Bosporskega kraljestva, ki je vladal od leta 432 pr. n. št. do 389 pr. n. št.,[1] * okoli 470 pr. n. št., Pantikapej, ni znano, † 389 pr. n. št., Teodozija.
Med svojo vladavino je nadgradil ekspanzivno zunanjo politiko svojega očeta Spartoka I. Osvojil je Nimfej, se vključil v politični razvoj sosednjega Sindskega kraljestva in oblegal Teodozijo,[2] ki je bila njegov resen trgovinski tekmec. Teodozija je bila blizu žitnih polj vzhodnega Krima in imela pristanišče, ki pozimi ni zamrznilo.
Vodil je politiko krepitve vezi z Atenami in tam morda celo postavil kip sebi v čast.[3][4] Bil je oče Levkona I. in Gorgipa I., ki sta svoje kraljestvo pretvorila v močno državo.
Vladanje[uredi | uredi kodo]
Satir I. je bil vodilna oseba pri širjenju očetovega kraljestva. Na začetku je bil uspešen z zavzetjem Nimfeja in morda Kimerikona, kasneje pa je imel velike težave s sosednjim Sindskim kraljestvom, s katerim je izgubil vojno, in grškima mestnima državama Teodozija in Herakleja Pontika.
Težave s Sindi[uredi | uredi kodo]
Satiru so velike težave povzročali Sindi. Po Polienu so težave nastale, ker je Satir I. ponudil svojo hčer za ženo sindskemu kralju Hekaktaju,[5] vendar bi moral Hakataj pred tem ubiti svojo obstoječo ženo Tirgatao. Hekaktaj svoje žene ni ubil,[6] ampak jo je zaprl v stolp, od koder je pobegnila k svojemu plemenu Iksomatov. Tirgatao se je poročila z očetovim naslednikom. Njen oče je bil domnevno kralj Iksomatov in je spodbudil številna plemena v vojno proti Satiru.[7] Satir je ugotovil, da vojni ne more zmagati. Zaprosil je za mir in za talca ponudil svojega sina Metrodorja.[8]
Kmalu zatem so Tirgatao poskušali umoriti, verjetno na Satirovo zahtevo.[9] Ko je Tirgatao izvedela za njegov načrt, je ukazala ubiti talca Metrodorja in ponovno začel vojno proti Satiru.[10] Vojno sta kmalu po očetovi smrti končala njegova naslednika Levkon I. in Gorgip I.[11]
Smrt in zapuščina[uredi | uredi kodo]
Satir je umrl med neuspešnim obleganjem Teodozije leta 389 pr. n. št. v starosti 81 let. Nasledila sta ga sinova Levkon in Gorgip, ki sta razširila Bosporsko kraljestvo.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Gaudukevich, V. F. (1979). »Bosporskoe tsarstvo«. The Great Soviet Encyclopedia (3rd Edition). Pridobljeno 5. decembra 2011.
- ↑ Trofimova, Anna A. (2007). Greeks on the Black Sea: ancient art from the Hermitage. Los Angeles, USA: Getty Publications. str. 11–12. ISBN 9780892368839.
- ↑ Dinarchus. Against Demosthenes. Cambridge MA (USA): Harvard University Press. str. 1.43.
- ↑ Gardiner-Garden, John R. (1986). »Fourth Century Conceptions of Maiotian Ethnography«. Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte. 35 (2): 193. JSTOR 4435962.
- ↑ Polyaenus. Strategems. str. V.2.
- ↑ Polyaenus. Strategems. str. V.2.
Hecataeus passionately loved the Maeotian, he could not think of killing her, but confined her to a strong castle
- ↑ Polyaenus. Strategems. str. V.2.
- ↑ Polyaenus. Strategems. str. V.2.
accompanied by Metrodorus the son of Satyrus, who was offered as a hostage
- ↑ Polyaenus. Strategems. str. V.2.
- ↑ Polyaenus. Strategems. str. V.2.
- ↑ Polyaenus. Strategems. str. V.2.
Satir I. Spartokidi Rojen: okoli 470 pr. n. št. Umrl: 389 pr. n. št.
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Spartok I. |
Kralj Bosporskega kraljestva okoli 432 – 389 pr. n. št. |
Naslednik: Gorgip I. in Levkon I. |