Saša Lendero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Saša Lendero
Portret
Rojstvo6. avgust 1973({{padleft:1973|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (50 let)
Ljubljana
NarodnostSlovenija Slovenka
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicglasbenica, pevka, televizijska voditeljica
Otroci1
Spletna stran
sasalendero.com

Saša Lendero, slovenska pevka zabavne glasbe in televizijska voditeljica, * 6. avgust 1973, Ljubljana[1]

Po njeni pesmi Ne grem na kolena (2006), ki je bila označena za plagiat pesmi Kanenas ciprske pevke Anne Vissi, sta Miha Šalehar in Dušan Moravec poimenovala svoj dokumentarni film Ne grem na koleno (2016).[2][3]

Bila je finalistka slovenskega izbora Femme fatale 2007 revije Eva.[4]

Mladost[uredi | uredi kodo]

Rodila se je v Ljubljani Zali in Frenku. V osnovni šoli je v glasbeni štiri leta obiskovala ure kitare.

Hodila je na Gimnazijo Poljane.[5]

Študij[uredi | uredi kodo]

Leta 1999 je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani pridobila diplomo iz sociologije na temo Karierne možnosti glasbenika v Sloveniji. Napisala jo je na podlagi lastnih izkušenj, saj je v tem času že delala kot pevka.[6][5]

Kariera[uredi | uredi kodo]

Petje[uredi | uredi kodo]

Prvo pesem, Skupaj midva, je posnela leta 1997 pri založbi Megaton, ki jo je na začetku 90. let ustanovil Goran Šarac.[7][8][9]

Pri pevskih začetkih ji je pomagal Werner,[5] nastopila je na njegovem albumu Meni si sojena (1998), ki ga je izdal pri založbi Mandarina.[10] Kasneje je šla na samostojno pot pri založbi Menart Records, Werner je produciral njene prve tri albume.[8]

Menedžment[uredi | uredi kodo]

Z Miho Hercogom in Sabino Hribernik je solastnica podjetja Lendero, katerega del je glasbeno-produkcijska agencija Lendero&Co.[11][12]

Vodenje resničnostnih oddaj[uredi | uredi kodo]

Vodila je več resničnostnih oddaj: Ljubezen na seniku (2011, TV 3),[13] Ljubezen na deželi (2013, Planet TV),[14] Kmetija: Nov začetek (2014 in 2015, Planet TV)[15] in The Biggest Loser Slovenija (2019, Planet TV).[16]

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Z dolgoletnim partnerjem in sodelavcem Miho Hercogom ima hčer.[17][18] Junija 2021 se je z njim na Gorenjskem tudi poročila.[19] Januarja 2023 sta na družabnih omrežjih objavila, da sta se razšla.[20]


Nastopi na glasbenih festivalih[uredi | uredi kodo]

EMA[uredi | uredi kodo]

  • 2005: Metulj (Andrej Babić - Saša Lendero - Miha Hercog) - 2. mesto (27.825 telefonskih glasov)[21]
  • 2006: Mandoline (Andrej Babić - Andrej Babić, Saša Lendero - Miha Hercog) - 2. mesto (24 točk)[22]

Melodije morja in sonca[uredi | uredi kodo]

  • 2012: Od Portoroža do Pirana (Aleš Klinar - Aleš Klinar - Miha Hercog) - 7. mesto (20 točk)[23]

Diskografija[uredi | uredi kodo]

Singli[uredi | uredi kodo]

Albumi[uredi | uredi kodo]

  • Ob tebi lepši je svet (Menart Records, 2008)
  • Ne grem na kolena (Menart Records, 2006) - prodano več kot 20.000 izvodov[26]
  • Vesel božič (Menart Records, 2005)
  • Zate noč, zame dan (Menart Records, 2004)
  • Če boš moj (Menart Records, 2002)
  • Saša (Menart Records, 2000)
  • Meni si sojena - Werner (Mandarina, 1998)
  • Najlepše želje - Ansambel Toneta Žagarja (Helidon, 1997) - kot vokal

Vir[27]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Košak, Eva (23. junij 2011). »Saša Lendero: "Zasekirana" piflarka s čutom za pravičnost«. siol.net. Pridobljeno 4. aprila 2020.
  2. Mijanović, Dušan (18. februar 2016). »Od ljudi za ljudi«. www.sigic.si. Pridobljeno 4. aprila 2020.
  3. »Saška Lendero si gradi slavo s plagiatom«. Dnevnik. 2. februar 2007. Pridobljeno 4. aprila 2020.
  4. »Nova fatalka je Nina Ivanič«. zurnal24.si. 26. oktober 2007. Pridobljeno 4. aprila 2020.
  5. 5,0 5,1 5,2 »Biografija«. sasalendero.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. februarja 2006. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  6. »Karierne možnosti glasbenika v Sloveniji : diplomsko delo«. plus.si.cobiss.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2020. Pridobljeno 4. aprila 2020.
  7. Debeljak, Maja (1. september 2014). »Brihtna punca, ki ne gre na kolena«. www.slovenskenovice.si. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  8. 8,0 8,1 »Saša Lendero«. sasalendero.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. avgusta 2020. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  9. Javornik, Sonja (13. marec 2008). »Najbogatejši: Med glasbeniki Avsenik in dolgo nič«. Finance.si. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  10. Meni si sojena, str. 21, 24. december 1998, Dolenjski list, letnik 49, št. 51
  11. »LENDERO d.o.o.«. CompanyWall Business. Pridobljeno 4. aprila 2020.
  12. »Agencija Lendero v velikem zamahu«. 24ur.com. 17. oktober 2007. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  13. P, P. (27. maj 2011). »Saška Lendero (37) prisega na ljubezen na seniku«. www.slovenskenovice.si. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  14. »To so kandidatke, ki iščejo ljubezen«. zurnal24.si. 25. september 2013. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  15. »Saška Lendero bo spet vodila oddajo "Kmetija nov začetek!"«. Govori.se. 23. junij 2015. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  16. »Voditeljica The Biggest Loser Slovenija je Saša Lendero«. siol.net. 15. februar 2019. Pridobljeno 4. aprila 2020.
  17. »Saša Lendero: "Ne morem si predstavljati boljšega moža"«. zurnal24.si. 7. junij 2015. Pridobljeno 4. aprila 2020.
  18. »Potrpežljivi partner Saše Lendero«. Odkrito.si.si. 23. januar 2018. Pridobljeno 4. aprila 2020.
  19. »Prvi utrinki s poroke Saše Lendero in Mihe Hercoga #foto«. siol.net. Pridobljeno 20. junija 2021.
  20. »Miha Hercog o ločitvi s Sašo Lendero: Zdaj greva vsak svojo pot«. 24ur.com. 14. januar 2023. Pridobljeno 15. januarja 2023.
  21. »Fotozgodba: Ema 2005«. RTVSLO.si. 7. februar 2005. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  22. »Zmagovalec Eme 2006 je Anžej Dežan«. RTVSLO.si. 29. januar 2006. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  23. Rome, Primoz (7. julij 2012). »FOTO: Na 32. festivalu Melodije morja in sonca slavila Nuša Derenda«. www.evrovizija.com (v angleščini). Pridobljeno 5. aprila 2020.[mrtva povezava]
  24. »Poslušajte nov poletni hit Saše Lendero«. siol.net. 30. junij 2011. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  25. »Saša Lendero, prava kofetarica«. 11. marec 2008. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  26. Košir, Izak (24. januar 2009). »Izdajal bom le še tiste, ki prinašajo dobiček«. zurnal24.si. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  27. »COBISS.SI«. www.cobiss.si. Pridobljeno 5. aprila 2020.