Pojdi na vsebino

Rusa II.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rusa II.
Urartu med vladavino Ruse II.; asirska meja je na območju Urmijskega jezera potisnjena preveč proti severu[1]
Kralj Urartuja
Vladanje680–639 pr. n. št.
PredhodnikArgišti II.
NaslednikErimena
Rojstvo8. stoletje pr. n. št.
Smrt639 pr. n. št.
OčeArgišti II.
MatiHasis

Rusa II. je bil kralj Urartuja. Njegova natančna vladavina ni znana in se običajno datira v obdobje od leta 680 do 639 pr. n. št. ali od leta 685 do 645 pr. n. št.[2] V asirskem napisu, posvečenemu kralju Asurbanipalu, je omenjen kot Jaja. Bil je eden od najpomembnejših urartskih kraljev.

Naslovi

[uredi | uredi kodo]

Rusa II. ima v napisu na vratih Ajanisa naslednje vladarske naslove:

  • mogočno kralj,
  • veliki kralj,
  • kralj Biainilija in
  • gospodar Tušpe.

Dinastična razmerja

[uredi | uredi kodo]

Rusa II. je bil sin svojega predhodnika Argištija II. in je Urartuju začasno povrnil pomemben položaj na Bližnjem vzhodu. Poskušal je ohraniti dobre odnose s skitskimi in kimerskimi priseljenci, ki so nadlegovali Asirijo, kjer je takrat vladal Asarhadon. Nasledstvo Ruse II. ni jasno. Nasledil ga je morda Erimena, ki bi lahko bil njegov sin. Ker Erimena nima nobenega od tradicionalnih vladarskih naslovov, bi to lahko pomenilo prekinitev dinastičnega nasledstva. Kot kralj je za njim izrecno omenjen njegov sin Sarduri III.

Vladanje

[uredi | uredi kodo]

Bernbeck domneva, da se je urartska družba pod Ruso II. temeljito spremenila,[3] ker je med drugim uvedel diferencirano birokracijo. Ruso napis v trdnjavi Rusahinili slavi kot zmagovalca nad Asirijo, Targujem, Etiunijem, morda dolino Kure, Tabalom, Kairanujem, Hatijem, Muškijem in Silukuinijem južno od jezera Sevan.[4] Prebivalci teh dežel so bili deportirani v Urartu. V Muškiju, Hatiju in Halitu je ugrabil ženske.[5]

Gradnje

[uredi | uredi kodo]

Rusa II. je razvil živahno gradbeno dejavnost in province v Zakavkazju so doživele obdobje razcveta. Ob Vanskem jezeru pri Tušpi (danes Van) v središču kraljestva je dal zgraditi mesto Rusahinili (Rusovo mesto, danes Toprakkale) ter urediti namakalne kanale, vinograde in polja. Za razliko od svojih predhodnikov Rusa ni zgradil samo ene, ampak pet trdnjav, ki jih je mogoče prepoznati po napisih. Toprakkale je zamenjal trdnjavo Van, Kamir pa trdnjavo Erebuni. Ob koncu njegove vladavine so bile med drugimi uničene trdnjave Ajanis, Jukan Anzaf in Čavuštepe. Uničenje običajno pripisujejo Kimercem, vendar Çilingiroğlu in Salvini[6] ne izključujeta uničujočega potresa.

Urartsko ime Sedanje ime Lega Začetek gradnje Konec gradnje Komentar
Ḫaldiei URU Ziuqinui Kef Kalesi 6 km severovzhodno od Adilcevaza na severozahodni obali Vanskega jezera pod Ruso II. – identificirana ko spodnje mesto Burneyja
Rusaḫinili Eiduru-kai Ayanıs Kalesı Aǧartı severovzhodno od Vanskega jezera, provinca Van 651 pr. n. št., dokončana pod Ruso II. ob koncu vladavine Ruse II. uničena, morda zaradi potresa spodnje mesto na severu (Pinatbası), vzhodu (Güneytepe) in južno od citadele
Rusaḫinili Qilbanikai Toprakkale severovzhodno od citadele Vana ob vznožju gore Zimzim Dağı Rusa II., za njim Bastam nasilno uničen na vzhodu in severovzhodu spodnje mesto
Rusa-i URU.TUR Bastam Dolina Ak Cay nad ravnico Qara Ziyaeddin, okrožje Choy, zahodni Azerbajdžan pod Ruso II. uničili Medijci ? pred tem tlakovana cesta iz 8. st. pr. n. št.
Teišebai URU Kamir blur Bregovi Razdana (Zanga) severozahodno od Erevana, Armenija pod Ruso II. – spodnje mesto leži južno in zahodno od citadele

Materialna kultura

[uredi | uredi kodo]

Med njegovo vladavino so se zgodile globoke spremembe v urartski materialni kulturi. Prve urartske klinopisne tablice so iz obdobja njegove vladavine.[7] Najdene so bile v Toprakkaleju, Kamir bluru, Bastamu in Ajanisu.

Napis na steli iz Keshir-göla govori o izgradnji vodovoda pod Ruso II.

Napisi

[uredi | uredi kodo]

Napisi Ruse II. so na splošno osupljivo redki in prihajajo predvsem iz kraljevih trdnjav.

Kemik Waldemar Belck je leta 1891 pri Tušpi odkril Rusovo stelo, ki govori o izgradnji rezervoarja za oskrbo Tušpe in Rusahinilisa z vodo.

Drug Rusov napis je na vratih Ajanisa.

Datiranje

[uredi | uredi kodo]

Edina fiksna točka za datiranje Rusove vladavine je omemba Asurbanipala v molitvi iz leta 653/652 pr. n. št. Tram iz templja Ḫaldi v citadeli Ayanı je bil posekan od leta 677 do 673 +4/-7 pr. n. št. in potrjuje konvencionalni pristop datiranja Rusove vladavine.[8]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Raffaele Biscione, Simon Hmayakyan Neda Parmegiani (ur.). The North-Eastern frontier Urartians and non-Urartians in the Sevan Lake basin. CNR, Istituto di studi sulle civiltà dell’Egeo e del Vicino Oriente, Rom 2002.
  2. ↑ Tuğba Tanyeri-Erdemir: Agency, Innovation, change, continuity: considering the agency of Rusa II in the production of the imperial art and architecture of Urartu in the 7th Century BC. V: D. L. Peterson, L. M. Popova, A. T. Smith (Hrsg.): Beyond the Steppe and the sown. Proceedings of the 2002 University of Chicago Conference on Eurasian Archaeology. Colloquia Pontica 13. Brill, Leiden 2006, str. 264.
  3. ↑ Reinard Bernbeck: Politische Struktur und Ideologie in Urartu. V: Archäologische Mitteilungen aus Iran und Turan, 35/36, str. 267–312.
  4. ↑ Paul E. Zimansky. Archaeological enquiries into ethno-linguistic diversity in Urarṭu. V: Robert Drews (ur.): Greater Anatolia and the Indo-Hittite Language family. Institute for the Study of Man, Washington 2001, str. 22.
  5. ↑ Miroj Salvini: Geschichte und Kultur der Urartäer. Darmstadt 1995, str. 108.
  6. ↑ Altan Çilingiroğlu, Mirjo Salvini: When was the Castle of Ayanıs built and what is the meaning of the Word ‘Šuri’? V: Anatolian Iron Ages 4, Proceedings of the Fourth Anatolian Iron Ages Colloquium, Mersin 19-23 May 1997. Anatolian Studies, 49, 1999, str. 56.
  7. ↑ Tuğba Tanyeri-Erdemir: Agency, Innovation, change, continuity: considering the agency of Rusa II in the production of the imperial art and architecture of Urartu in the 7th Century BC. In: D. L. Peterson, L. M. Popova, A. T. Smith (Hrsg.): Beyond the Steppe and the sown. Proceedings of the 2002 University of Chicago Conference on Eurasian Archaeology. Colloquia Pontica 13. Brill, Leiden 2006, S. 267
  8. ↑ P. Kuniholm. Anatolian Iron Ages 4. In: Proceedings of the Fourth Anatolian Iron Ages Colloquium, Mersin, 19-23 May 1997. Anatolian Studies 49, 1999.

Vira

[uredi | uredi kodo]
  • Adam T. Smith. Rendering the political aesthetic: Political legitimacy in Urartian representations of the built environment. In: Journal of Anthropological Archaeology, 19, 2000, S. 131–163 (doi:10.1006/jaar.1999.0348).
  • Tuğba Tanyeri-Erdemir. Innovation, change, continuity: considering the agency of Rusa II in the production of the imperial art and architecture of Urartu in the 7th Century BC. In: D. L. Peterson, L. M. Popova, A. T. Smith (Hrsg.): Beyond the Steppe and the sown. Proceedings of the 2002 University of Chicago Conference on Eurasian Archaeology (= Colloquia Pontica, 13). Brill, Leiden 2006, ISBN 90-04-14610-5, S. 264–281.
Rusa II.
Rojen: ni znano Umrl: 639 pr. n. št.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Argišti II. 		Kralj Urartuja
ok. 680 pr. n. št. – 639 pr. n. št. 		Naslednik: 
Erimena
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rusa_II.&oldid=6270571«