Ruža Šegedin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ruža Šegedin
Portret
Rojstvo26. april 1913({{padleft:1913|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})
Smrt18. oktober 1990({{padleft:1990|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (77 let)
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicpolitičarka, častnica, vojaška zdravnica, ginekolog

Ruža Šegedin, slovenska ginekologinja, porodničarka in političarka, * 26. april 1913, Novo mesto, † 18. oktober 1990, Ljubljana.

Ruža Šegedin se je rodila češki materi Ruženi Pavlovski in priznanemu slikarju Josipu Germu. Po končani gimnaziji se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, študij pa je kasneje nadaljevala v Zagrebu, kjer je leta 1938 tudi diplomirala. Po diplomi je volontersko začela delati v Bolnici za ženske bolezni v Ljubljani, po izbruhu druge svetovne vojne pa se je povezala z OF in začela z ilegalnim zdravljenjem ranjencev.

Zaradi suma sodelovanja z odporniškim gibanjem jo je Gestapo aretiral decembra leta 1942. V zaporu je zbolela in bila premeščena v bolnišnico, kjer je ostala pod strogim varstvom. Po okrevanju se je konec julija 1943 vrnila v zapor, od koder so jo čez nekaj mesecev izpustili. Septembra 1943 je odšla v partizane in bila dodeljena v Slovensko centralno vojno-partizansko bolnišnico v Kočevskem Rogu. Zaradi svoje usposobljenosti in sposobnosti je kmalu postala upravnica te partizanske ustanove, za svoje delo pa je po vojni prejela številna priznanja.

Po vojni se je zaposlila v vojno medicinski akademiji v Beogradu, kjer je specializirala iz ginekologije in porodničarstva. Na akademiji je s činom sanitetne podpolkovnice ostala do leta 1952. Leta 1954 se je vrnila v Ljubljano in se je zaposlila na ginekološki kliniki, kjer je postala asistentka predstojnice. Bia je članica Centalnega komiteja ZKS in 1963--67 predsednica socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SRS. Kasneje se je posvetila tudi problemu abortusa in se do konca svoje kariere zavzemala za pravice žensk. Njen mož je bil Jože Šegedin (1911--73) pravnik, vojaški sodnik in tožilec v partizanih in JLA ter po 1957 sodnik Vrhovnega sodišča SRS, sin pa kemik in univerzitetni profesor Primož Šegedin (*1948).